Piše: Državni svet Republike Slovenije
Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide ter Društvo uroloških bolnikov Slovenije sta v četrtek, 10. novembra 2022, so-organizirala Posvet Zgodnje odkrivanje raka prostate s presejalnim programom.Na posvetu so aktivno sodelovali priznani domači strokovnjaki ter predstavniki institucij s področja zdravstva, ki so vsak s svojega vidika osvetlili to izjemno pomembno, a premalokrat javno izpostavljeno družbeno vprašanje, ki lahko vpliva na zdravje moških in njihovo dolgoživost. V pomembni meri pa vpliva tudi na družine posameznikov, ki zbolijo za rakom, ter družbo kot celoto.Na svetu letno zboli za rakom prostate več kot 12 milijonov moških, v Sloveniji pa 1.700 moških, kar predstavlja 20,1 % delež med rakavimi obolenji pri moških. Tako v Sloveniji kot v Evropski uniji rak prostate predstavlja najpogostejše rakavo obolenje pri moških, po stopnji umrljivosti moških zaradi raka pa se uvršča na drugo mesto (če izvzamemo kožnega raka). Zaskrbljujoče je, da je umrljivost za rakom prostate v Sloveniji med najvišjimi v EU.Tveganje za raka prostate je pri moških v starosti do 75 let kar 10,3 %, smrtnost na letni ravni v Sloveniji je skoraj 450 moških, kar predstavlja več kot 12 % med vsemi raki. Projekcije pa kažejo, da bo v prihodnjih letih za rakom prostate umrlo še bistveno več moških kot sedaj.Po nekaterih podatkih ima diagnozo raka prostate ta trenutek v Sloveniji približno 16.000 moških. Po primerjalnih podatkih od leta 2006 pojavnost raka prostate še narašča, enako tudi umrljivost, ki je pretežno posledica prepoznega odkritja. Preživetje v primeru raka prostate je odvisno od zgodnjega odkrivanja, ki prezgodnjo umrljivost moških z rakom prostate dokazano zmanjšuje.V Sloveniji se že izvajajo trije uspešni presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka (DORA, ZORA in SVIT), presejalni program za zgodnje odkrivanje raka prostate pa v Sloveniji še ni bil uveden. Pobude za uvedbo presejalnega programa raka so že bile podane tudi na evropski ravni, zato ima Slovenija edinstveno priložnost, da na tem področju odigra pionirsko vlogo, saj tudi pri izvajanju ostalih preventivnih programov predstavlja dober zgled ostalim državam EU.Ozaveščanje moških, pa tudi žensk o raku prostate, ter primarna preventiva v obliki zdravega življenjskega sloga in izključevanja nekaterih dejavnikov tveganja predstavljajo prvi korak do uspeha pri zmanjševanju pojavnosti raka prostate. Pomemben element t. i. sekundarnih preventivnih aktivnosti pa predstavlja organizirano presejanje v točno določenih starostnih kategorijah, ob specifičnih kriterijih.Najvišja Evropska znanstvena telesa in združenja kot so SAPEA (Science Advice for Policy by European Academies) in EAU (European Association of Urology) poudarjajo, da se lahko z uvedbo organiziranega presejalnega programa za rak prostate na osnovi PSA (prostatičnega specifičnega antigena – beljakovine, ki jo izločajo žlezne celice prostate v semensko tekočino in ki je bila prvič odkrita 1979) pomembno zniža umrljivost moških za rakom prostate. Z uporabo refleksnih testov pa se lahko zniža pojav škodljivih učinkov (npr. prekomerna diagnostika).Stroka ugotavlja, da trenutno oportunistično presejanje nima pomembnega učinka na umrljivost, povzroča pa več škodljivih učinkov in je kot tako neučinkovito. Posledično so udeleženci posveta sklenili, da se Vlado Republike Slovenije in v njenem okviru pristojno Ministrstvo za zdravje pozove, da se v Sloveniji na državni ravni pristopi k aktivnostim za uvedbo presejalnega programa za rak prostate po zgledu že aktivnih presejalnih programov (ZORA, DORA, SVIT). Predlagano je bilo, da naj se v vse aktivnosti, povezane s pripravo in uvedbo presejalnega programa, vključi vso na posvetu prisotno strokovno javnost (Združenje urologov Slovenije, Državni program za obvladovanje raka, Komisija za presejalne programe, Onkološki inštitut Ljubljana, NJIZ) in nevladne organizacije, ki delujejo na področju raka prostate (Društvo uroloških bolnikov Slovenije, ONKOMAN, Gibanje Movember, Društvo onkoloških bolnikov Slovenije itd.).Kot podlago za uvedbo programa naj vsi ključni deležniki v sistemu skupaj pripravijo Predlog za izvajanje presejalnega programa za zgodnje odkrivanje raka prostate in ga predložijo v obravnavo Državni komisiji za presejalne programe, ki deluje pod okriljem Državnega programa obvladovanja raka. Presejalni program za rak prostate pa naj se vključi v Pravilnik o izvajanju državnih presejalnih programov za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka.Na posvetu je bila večkrat izpostavljena nujnost skrbi za tisti del zdravja moških, ki je bil tema posveta in ki je pogosto, kdaj tudi zaradi ponosa ali sramu, premalo javno izpostavljen. Kot kažejo zadnje raziskave v ZDA, bi bilo zato dobro v aktivnosti za ozaveščanje moških bolj aktivno vključiti tudi ženske – kot žene, mame, sestre, hčerke itd. namreč lahko v pomembni meri vplivajo na večje zavedanje moških o nujnosti skrbi za svoje zdravje tudi v povezavi z urološkimi težavami in boleznimi.Ob koncu posveta je bilo izraženo prepričanje vseh udeležencev, da bi se ob iskrenem angažmaju vseh deležnikov v sistemu pobuda za uvedbo presejalnega programa v Sloveniji lahko implementirala v najkrajšem možnem času. Njegova uvedba bi namreč lahko doprinesla k nižji stopnji umrljivosti zaradi raka prostate, izboljšala bi se kvaliteta življenja moških in njihovih družin, znižali pa bi se tudi stroški zdravljenja raka prostate, ki so trenutno zaradi neustreznega in poznega diagnosticiranja zelo visoki. S tem bi torej veliko pridobili posamezniki, družba kot celota pa tudi zdravstveni sistem.