Piše: Franc Pevec
Brez domišljije – fantazije, ne bi bilo osebnega in skupnega razvoja, saj prav iz uresničljivih fantazij nastanejo uresničljivi pozitivni razvojni cilji. Te pozitivne fantazije so vsekakor koristne in nujne.
Pozitivne fantazije, ki pogosto postanejo resničnost, me vedno privlačijo. Predstavljajo mi plemenite življenjske cilje, življenjski ideal, za katerim hrepenim in ga večkrat tudi doživljam, še večkrat pa le sanjam.
So pa fantazije, ki so škodljive, ker zasledujejo škodljive cilje za človeka samega kot tudi za druge. To so tiste o medsebojnem nespoštovanju, nesodelovanju, izključevanju, sovražnem odnosu, nasilju in različnih življenjskih nevrednotah, ki škodijo posamezniku in skupnosti. Te so mi zoprne in se jim raje izognem. Zato si rad domišljam pozitivno življenje, ki ga je mogoče uresničiti, če bom deloval pozitivno za njegovo uresničitev, ne pa temu nasprotoval ali ostal brezbrižen.
Domišljam si, kako se vsi zavedamo, da je duša duhovno bistvo človeka, srce pa materialno bistvo človeka in kako uravnoteženo skrbimo za zdravje svoje duše in srca. Kako obvladamo pozitivno duhovno bistvo človeka, ne le materialno. Kako je duhovna kultura deležna velike pozornosti in spodbud, ne le telesna kultura in njen športni adrenalin.
Kako se zavedamo, da je človekovo življenjsko poslanstvo plemenitost, ki odseva v njegovi pozitivni vrednotni duhovnosti.
Kako se zavedamo, da pozitivno duhovnost črpamo iz pozitivnega duha stvarstva, ki ga krščanstvo poimenuje sveti duh. Brez pozitivne vrednotne duhovnosti ne bo miru v Evropi in svetu. Zato nam adrenalin, ki je danes tako oboževan, ne bo pomagal k pomiritvi duha, ampak nasprotno.
Kako znamo krepiti svojo dušo, svojo duhovnost, svojo plemenitost, da se lahko izognemo stranpotem.
Kako se zavedamo, da je ključ vsega ljubezen, ki ima več nivojev intenzitete. Najvišji nivo intenzitete je rezerviran za naše ljubljene, torej za življenjske partnerje, otroke in starše. In seveda za stvarstvo, kateremu smo dolžni svoje življenje in svojo plemenitost.
Ko gre za osebni razvoj, si najpogosteje domišljam in želim, da bi bil pozitiven, to je dober človek. Pri tem si med drugim domišljam, da država in ljudje s katerimi sodelujem radi vidijo, če podam koristen predlog kot pa da bi kritiziral ali ogovarjal.
Domišljam si in zasledujem, da bi ohranjal ravnovesje med materialnim in duhovnim življenjem. Da ne bi bil suženj materializma in egoizma. Da bi osmislil življenje. Ga uravnaval s potjo, ki vodi k miru in sreči. Potjo, ki preprečuje nerazumevanje, nesodelovanje in spore. Da se ne bi zatekal k plehkobnemu življenju, ampak k pozitivnemu radoživemu vrednotnemu, ki obrodi pozitiven in sočen življenjski sad.
Vsekakor pa si domišljam in si želim izogniti žalitvam, norčevanju, obrekovanju in podobnim negativnem ravnanju do drugih. Domišljam si, kako gradim na pozitivnem ustvarjalnem odnosu, ki gradi na zdravi argumentaciji koristnih predlogov, ki jih drugi sprejmejo ali pa ne.
Življenjsko najbolj uporabne so fantazije o medsebojnih odnosih. Pri njih si želimo ljubezni v prijaznosti, ljubezni, pozornosti, spoštovanja, sodelovanja, prijaznosti, pravičnosti, odgovornosti, sodelovalne ustvarjalnosti.
Danes so elektronski mediji povzročili poplavo neresničnega fantazijskega življenja, največkrat negativnega, kar spravlja ljudi v fantazijsko stanje življenja. Zaradi tega ima človek malo časa in priložnosti živeti z naravo, pa tudi s soljudmi. Kakšne posledice bo to imelo na človeka, bomo lahko ugotavljali čez več let. Koristne pa bi bile fantazijske elektronske igre o medsebojnih odnosih, kako:
Lahko navežem pozitiven vrednoten stik z drugimi. Lahko preprečim ali poravnam spor.
Lahko spodbudim ljudi za sožitje – za medsebojno spoštljive in sodelovalno ustvarjalne odnose.
Lahko iskati v sočloveku pozitivne lastnosti in prizadevanja ter na njih graditi medsebojni odnos.
Lahko spodbudim ljudi za vrednotne cilje.
Lahko pomirim, potolažim in pozitivno spodbudim sočloveka.
Zavedam se, da to kar mislim, to sem. Ali je misel pozitivno vrednotna ali ne, se vedno vprašam.
Na ta način postane domišljija preventivna oziroma preprečitvena, torej zelo koristna, da ne storim kakšno napako.
V času hude korone sem si domišljal, kako nas bo korona naučila plemenitosti:
- Sočutja do trpečih, zdravljenih in umirajočih.
- Življenjske logike in zdrave pameti. Življenjske logike, ki nas uči, da je temeljna človekova pravica – pravica do življenja in zdravja in da je življenje zavoženo, če nismo poskrbeli za svoje zdravje in za zdravje bližnjih, saj ne moremo življenjsko uspešno ustvarjati in živeti. Korona nas torej uči, da zdravje in zdravstvena preventiva ne sme biti na stranskem tiru, ampak na prvem tiru življenja.
- Da s svojo svobodo oziroma nespoštovanjem zdravstvenih ukrepov, ne smem ogroziti zdravje in življenje soljudi.
- Življenjskih zakonitosti in vrednot, ki so pogoj pozitivnega življenja, da smo zdravi srečni in uspešni.
- Spoštovanja do domačega okolja, ki nam zagotavlja varnost, zdravje, izvirnost in nenadomestljivo domačo toplino ter zdravo prehrano in samooskrbo tudi v kriznih časih.
- Spoštovanja stroke, ki temelji na naravnih zakonitostih in vrednotah.
- Spoštovanja in občutek za pozitivne vrednote in pozitiven civilizacijski red v skupnosti.
- Kako so razvajenost, skrajni egoizem in skrajni liberalizem škodljivi za pozitiven človekov razvoj.
- Kako je anarhija škodljiva za človekov razvoj in kako je nujen občutek za normalen življenjski in pravni red.
- Kako je pomembno spoštovanje življenjskih vrednot, ki so odsev civilizacijske normalnosti.
- Kako je nazadoval občutek za skupno dobro. Marsikdo vidi le svoj lastni ego, sočlovek in skupno dobro pa ga ne zanima.
- Kako naj mediji in v šolah dajejo še večji poudarek življenjskim naravnim zakonitostim, vrednotam in življenjski logiki ter zdravi pameti, kar pogojuje varen in uspešen razvoj.
- Kako škodljiva je skrajna globalizacija, ki pretirano onesnažuje podnebje in raznaša viruse in druge škodljivce in izničuje toplino domačnosti ter domačo slovensko oziroma evropsko kulturo.
Domišljam si, kako politiki ustvarjalno sodelujejo za vrednotne cilje, ko gre za skupno dobro in se medsebojno spoštujejo. So kot leva in desna roka pri človeku. Na ta način so zgled vsem državljanom.
Domišljam si, kako deluje resnicoljubno in pravično pravosodje in kako je k temu cilju naravnano tudi pravosodno izobraževanje in tako gradi življenje pozitivnih vrednot.
Domišljam si, kako je duhovna kultura deležna velike pozornosti in spodbud, ne le telesna kultura.
Domišljam si, da je in da bo kultura vedno v pravem pomenu besede pozitivna duhovna kultura, ki pooseblja in neguje žlahtne vrednote zbliževanja, sodelovanja, ljubezni, resnicoljubja, pravičnosti, poštenja in odgovornosti ljudi in med ljudmi. Da bo veljalo – kdor se ukvarja s kulturo, je kot svetilnik pozitivnega delovanja nase in na druge.
Franc Pevec, Pešnica, Šentjur
