Piše: Janja Strah
Jože Biščak, nekdanji odgovorni urednik revije Demokracija in nekdanji direktor Novih obzorij, ki je bil skupaj z zunanjim sodelavcem Aleksandrom Škorcem v začetku tedna na prvi stopnji obsojen zaradi razžalitve človekovega dostojanstva ilegalnih migrantov, je danes na Sodni svet RS ter v vednost ministrstvu za pravosodje in predsedniku Okrajnega sodišča v Ljubljani poslal dopis, v katerem jih je obvestil, da je v sodnem procesu v zadevi Škorčeva glosa prišlo do hude kršitve tajnosti poslovnih podatkov zasebnega podjetja (založniške hiše Nova obzorja, ki izdaja revijo Demokracija).
Kot tedanji direktor je na zahtevo organov pregona poslal poslovno občutljive podatke in jih označil z najvišjo stopnjo zaupnosti, česar pa sodstvo in tožilstvo ni upoštevalo in jih je dvakrat javno razkrilo. »Kljub temu, da sem trikrat opozoril (enkrat v predkazenskem postopku, dvakrat na glavnih obravnavah), da je nezaslišano in nesprejemljivo, da država, ki jo predstavljata tožilstvo in sodstvo, ravna s podatki podjetja, ki so označeni kot poslovna skrivnost najvišje stopnje varovanja zaupnosti, kot svinja z mehom, je sodnik Primož Štrancar, čeprav je bil s tem seznanjen, zavestno kršil in podatke spet javno razkril v razsodbi. Čeprav se bo komu to zdelo, da je majhna zadeva, kaže na odnos, ki ga ima država do zasebnikov, do tistih, ki jo v resnici hranijo. Nikakršnega spoštovanja nima do zasebnikov, deluje kot absoluten gospodar nad življenji, delom in lastnino zasebnikov. Kar kaže tudi vlada, ki bi kar ukazovala, kaj morajo trgovci prodajati in po kakšni ceni,« je Biščak zapisal na družbenem omrežju Twitter.
Njegov dopis sodnemu svetu objavljamo v celoti.
Spoštovani,
čeprav po zakonu nisem tako imenovani upravičen pobudnik, vseeno vlagam pobudo (pritožbo) zoper sodnika Primoža Štrancarja, ki je na glavni obravnavi z dne 12. septembra na Okrajnem sodišču v Ljubljani zavestno kršil tajnost podatkov (poslovno skrivnost). Zavedam se, da bo mojo pobudo vaš disciplinski tožilec iz formalnih razlogov (neupravičen pobudnik) tako ali tako zavrgel, zato vzemite ta dopis kot obvestilo o grobi kršitvi pravic zasebnika oziroma zasebnega podjetja, kar si je privoščil omenjeni sodnik.
V prvi polovici leta 2021 je na zasebno založniško družbo Nova obzorja d.o.o. prišel dopis Sektorja kriminalistične policije (PU Ljubljana), naj posredujemo podatke o prodani nakladi Demokracije z dne 3. decembra 2020 in število prodajnih mest. Ker tega podatka po veljavni regulativi podjetje ni dolžno razkriti (javen mora biti le podatek o tiskani nakladi), sem kot takratni direktor družbe Nova obzorja d.o.o. v spremnem dopisu zapisal:
»Posredujemo vam želene podatke. Ob tem vas moramo opozoriti, da je založniška družba Nova obzorja zasebna družba in so vsi podatki (z izjemo tiskane naklade, kar je javno objavljeno) opredeljene kot poslovna skrivnost najvišje stopnje varovanja zaupnosti. Prosimo vas, da s temi podatki tako tudi ravnate in jih ne posredujete tretjim osebam, saj boste v nasprotnem primeru odškodninsko odgovorni.«
Potem se je začelo. Okrožna državna tožilka Alenka Jesenko je v obtožnem predlogu z dne 8. junija 2021 (Kt/23361/2020/AJ), ki je javen, razkrila podatke. Na to kršitev tajnosti poslovne skrivnosti sem tožilstvo na prvi obravnavi z dne 16. marca 2022 izrecno opozoril.
Tudi na zadnji obravnavi z dne 12. septembra 2022 sem v svojem sklepnem nagovoru tožilstvo opozoril, naj si razkrivanja nečesa, kar je zasebno podjetje označilo kot poslovno skrivnost, ne privoščijo več. Takole sem dejal (Zapisnik o glavni obravnavi z dne 12. septembra 2022):
»Spoštovano tožilstvo, nekaj bi vam rad položil na srce. Takrat sem bil direktor Novih obzorij d.o.o., policija je namreč zaprosila za podatke o nakladi in naročnikih. Jaz sem jih posredoval in izrecno napisal, da je to poslovna skrivnost. Kaj je izvršilna oblast naredila? Javno je objavila podatke podjetja, ki so poslovna skrivnost.«
Nato je sledil šok. Čeprav je bil sodnik Primož Štrancar ves čas fizično prisoten, se postavlja vprašanje, ali je bil tudi z mislimi na obravnavi. Med sodnim procesom sem na kršitev tajnosti podatkov zasebnega podjetja dvakrat opozoril, on pa jih je v razglasitvi sodbe še enkrat javno objavil! Kdo ima koga za norca? Ali si res lahko tožilstvo in sodišče (izvršilna in sodna veja oblasti) privoščita (kljub dvakratnemu opozorilu) tako grobo kršenje poslovnih skrivnosti zasebnega podjetja? Poudarjam: ne enkrat, kar dvakrat je bila na tem procesu kršena tajnost podatkov! To je predrznost brez primere, razkazovanje mišic države nasproti zasebniku in zasebnemu podjetju. Mi lahko, prosim, razložite, kako je sploh mogoče, da je do tega prišlo? In na koga naj se v tej državi obrnem, da bo to obravnaval in ukrepal? Ali bo šlo spet to mimo, kot da se ni nič zgodilo? Češ, saj gre za zasebnika, mi lahko z njim počnemo, kar želimo.
Če boste slučajno želeli, vam posredujem celotno dokumentacijo in dokaze.
Lep dan vam želim,
Jože Biščak, nekdanji direktor družbe Nova obzorja d.o.o.
