Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
Finance poročajo: “Ni in ni konca rasti cen elektrike na evropskih borzah. Cena megavatne ure elektrike na nemški borzi je ob 12:50 uri pri 440 evrih, kar je nov rekord, samo v zadnjem mesecu je cena zrasla za 25.”
Cena električne energije nezadržno raste. Ena megavatna ura električne energije se je na nemški borzi povzpela do rekordnih 440 evrov, samo zadnji mesec pa se je cena povzpela za 25 evrov. Zaskrbljujoče se draži tudi plin. V zadnjih mesecih so močno zrastle tudi cene pogonskih goriv, predvsem pa osnovnih živil. Ob tem pa ni mogoče spregledati, kako se Golobova vlada norčuje iz državljanov: najavila je nov ukrep za “pomoč” državljanom: S Trgovinsko zbornico Slovenije so se dogovorili za okvirno košarico 15 živil, z informiranjem o cenah teh živil pri posameznih trgovcih pa nas nameravajo usmerjati k nakupu.
Po navedbah Dragana Barbutovskega, bivšega direktorja vladnega urada za komuniciranje, je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z javnim naročilom iskalo zunanjega izvajalca, ki bo javno objavljal cene v Sloveniji in sosednjih državah za omenjenih 15 izdelkov. Po poročanju STA je to podjetje April 8. Simbolično bi morda bolj ustrezalo ime “1. april”. Dodatno pa razburjajo vladni načrti na področju davčne politike. Državni zbor bo kmalu odločal o naslednjih spremembah davčne zakonodaje. Po dohodninskem zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada in velja še danes, bi se splošna olajšava prihodnje leto zvišala s 4.5 tisoč evrov na 5.5 tisoč evrov, dohodnina lestvica in druge olajšave pa bi se usklajevale z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Cene osnovnih živil letijo v nebo, Golobova vlada pa brez učinkovite strategije za spopadanje z draginjo. (Foto: STA)
Z višjimi davki bi kaznovali najproduktivnejše
“Če se meja ne bi zvišala, minimalna plača pa (ta se tudi usklajuje z inflacijo), tako rekoč nihče ne bi bil več upravičen do te dodatne olajšave,” pišejo v Financah. Po danih izračunih bi Golobova vlada sicer bila nekoliko ugodnejša za tiste za najnižjimi prihodki, a ker dohodninske lestvice več ne nameravajo usklajevati z rastjo življenjskih potrebščin, bo za tiste na minimalni plači dejansko manj ugodna. Ob torej 10-odstotni inflaciji in posledični uskladitvi minimalne plače in olajšave, kot je predvideval Janšev zakon, bi tisti na minimalni plači dobili 8 evrov neto več na mesec oziroma 862 neto. Po predlogu Golobove vlade bi dobili 854 evrov neto. Po zgornjem izračunu bi zaposleni s povprečno plačo po Janševi zakonodaji dobili 18 evrov na mesec več, kot bodo dobili z Golobovo vlado.
Države rangirane glede na davčni primež, ki so mu podvrženi najproduktivnejši delavci.
Vir: OECD
Pri tistih, ki vsak mesec prinesejo domov dvakratnik povprečne mesečne plače, bi na mesečni ravni pridobili 36 evrov na mesec in 433 evrov na leto. Najhuje je pri visokih plačah. Nekdo, ki ima na mesečni ravni 12 tisoč evrov bruto plače (šestkratnik povprečne plače), bi po veljavni, Janševi zakonodaji dobil 6284 evrov mesečne plače, po predlaganih Golobovih spremembah pa 6043 evrov mesečne plače. Na mesečni ravni razlika znaša 241 evrov, na letni pa kar 2897 evrov. Na takšen način pa bi Golobova vlada dejansko kaznovala najproduktivnejše. Slovenski delavec je med najbolj obdavčenimi na svetu, je že večkrat ugotovila OECD, toda to Goloba ne gane. Spomnimo, da gre za človeka, ki je “golob” tudi simbolično, in ki s svojimi enormnimi prihodki jadra visoko nad večino sodržavljanov.
V Gen-I je imel kar 45 tisočakov mesečne plače. Le kako naj bi ob takšnih bajnih zaslužkih sploh razumel malega človeka, ki se finančno komaj prebija iz meseca v mesec? Spomnimo kaj je Golob izjavil pred volitvami: “Pa prosim lepo, to je moja izkušnja in to je moje osebno mnenje: zares ne potrebujemo nižjih davkov. Jaz res ne vem, kaj bi meni nižji davki koristili, razen tega, da bi imel več denarja na računu in bi mogoče zapravljal za večje neumnosti.” Golob morda res ne ve, kaj bi z več denarja, prepričani pa smo, da tisti, ki životarijo na minimalnih plačah, to zelo dobro vedo. Vlada je obenem škandalozno napovedala zvišanje stopnje obdavčitve dohodkov od oddajanja v najem na 25 odstotkov. Doslej je je bilo v veljavi 15 odstotkov.
