5 C
Ljubljana
sreda, 18 decembra, 2024

Beltinci, občina, kjer je doma prekmurska kultura

Piše: Andraž Grad

Občina Beltinci velja za zibelko Prekmurja, kajti pred sto tremi leti so prav Beltinci odigrali pomembno vlogo pri združitvi oz. priključitvi tega območja očetnjavi Sloveniji, na kar so prebivalci občine ponosni še danes. Beltinci štejejo danes približno 8.300 prebivalcev in veljajo za pomembno kulturno središče Prekmurja.

V zadnji letih se občina podobno kot celotno Prekmurje sooča z negativnim demografskim trendom. Pred dobrimi desetimi leti je namreč štela okoli 8.600 prebivalcev. Vendar se v zadnjih nekaj letih omenjeni trend popravlja, predvsem na račun priseljevanja ljudi zaradi zelo ugodne geostrateške lege občine. Kar pa je še pomembnejše, tudi mladi ostajajo v občini in se ne odseljujejo v večja mestna središča. V občini so šola, vrtec, zdravstvena postaja, lekarna, trgovine, pošta in banka, zaradi česar se ljudje iz bližnje okolice priseljujejo v ta kraj, mladi pa ostajajo. Dejavnik, ki daje občini precejšnjo geografsko prednost, pa je tudi bližina avtoceste.

Zibelka kulture

Beltinci veljajo za kulturno središče Prekmurja. Prav v teh dneh je potekal v kraju že 50. mednarodni folklorni festival, ki poleg lokalnih društev vključuje tudi mnoge mednarodne skupine. Med drugim na festivalu gostujejo oz. so gostovale folklorne skupine iz ZDA in Južne Amerike, skorajda celotne Evrope, festivala pa se je letos udeležila tudi predsednica slovensko-avstralske gospodarske zbornice Mateya Slobodnik. Prav folklora je tista, ki daje močen pečat kulturnemu utripu kraja, nam je ob tem povedal župan Marko Virag. V občini deluje tudi Kulturno-umetniško društvo Beltinci, močan kulturni pridih pa je opaziti v drugih osmih vaseh, ki tvorijo občino. Med prireditvami so tu še tradicionalni Bürjaški dnevi v Ižakovcih, ki so povezani z reko Muro, pa Krumplova noč v Lipi, kjer so gostili tudi svetovni dan praženega krompirja. Potem je tu še pletenje izdelkov iz slame, tako imenovanih doužnjekov, v Lipovcih, kjer so doma tudi najboljši hokejisti na travi v Sloveniji, v Gančanih pa si obiskovalci lahko ogledajo muzej sodarstva, prav tako lahko tu spoznajo tradicijo postavljanja mlaja – MAJOŠ, medtem ko so Bratonci znani po svojih tradicionalnih krapcih, v Dokležovju so znani po žabji noči, v Melincih pa po ciglarskih dnevih. Na kulturnem področju se tako od maja pa do pozne jeseni vrstijo dogodki, ki navdušijo vsakega obiskovalca.

(Foto: Veronika Savnik)

»Nogometna« vas

Beltinci so veljali nekoč za najbolj »nogometno« vas. Vsi, ki so pred dvajsetimi in več leti leti spremljali nogomet, se tega radi spominjajo, tudi tisti, ki so v Beltincih gostovali in so večinoma odšli iz naše »šume« poraženi, nam je dejal župan. Tudi danes ostaja nogomet šport številka ena v naselju in v občini. Danes Beltinci tekmujejo v drugi ligi, občina pa veliko vlaga v športno infrastrukturo. Rezultat tega je v tem mandatu zgrajeno igrišče z umetno travo in razsvetljavo, ustanovljena pa je bila tudi nogometna akademija. Hkrati se po drugih vaseh posodabljajo igrišča in gradijo tribune. Poleg nogometa se občina lahko pohvali tudi v borilnih veščinah judu in karateju, saj tekmovalci iz občine dosegajo izjemne rezultate na državni in mednarodni ravni. V zadnjem času se prebija v ospredje tudi atletika, v ta namen pa občina skupaj z osnovno šolo načrtuje atletski stadion.

Nov mednarodni logistični center

Največji zalogaj, ki si ga je župan Virag s svojo ekipo zastavil v tem mandatu, je nedvomno dogovor z Luko Koper in državo za graditev logističnega centra v industrijski coni občine, ki bo omogočal približno tisoč novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Gre za mednarodni logistični center, ki bo zgrajen v občini prav zaradi njene geostrateške lege in neposredne bližine avtoceste, ki je del koridorja Barcelona–Kijev, ter železniške povezave s sosednjimi državami. To je velik gospodarski potencial, ki je že privabil veliko investitorjev. Kot nam je zaupal župan, so glavni motiv za uresničevanje tega projekta omenjena delovna mesta, zaradi česar spodbuja projekt, za katerega upa, da bo zaživel v naslednjih treh letih. V Prekmurju so bili, kot pravi, v preteklosti žal bolj vajeni ukinjanja delovnih mest, sedaj pa se ponuja priložnost za nova delovna mesta, a ne le v občini, temveč v celotni regiji. Zato verjame, da je tudi odgovornost občine, regije, vlade in vseh vključenih subjektov, da se projekt izpelje in se tako dodatno pripomore k razvoju gospodarstva, čeprav je to v občini že danes trdno, saj imajo Beltinci najnižji delež brezposelnih v Pomurju. Župan Virag poudarja, da je gospodarska moč prvi pogoj tudi za uspešne vrtce, šole in storitveni sektor ter za boljše življenjske razmere tako mladih kot tudi starejših.

Dobro sodelovanje med občino in javnimi zavodi

Beltinci so zelo domoljubna občina, ki je igrala veliko vlogo pri priključitvi Prekmurja Sloveniji. (Foto: Andraž Grad)

Občina Beltinci je skupaj z drugimi občinami solastnica Zdravstvenega doma Murska Sobota in Pomurskih lekarn ter lastnica šol in vrtca v občini, pa tudi študijske in pokrajinske knjižnice. Upravlja tudi z javnimi podjetji, med drugim kot solastnica komunale Saubermacher Murska Sobota in s podjetjem Cerop, ki skrbita za ravnanje z odpadki. Ponosni pa so tudi na delovanje javnega komunalnega podjetja Komuna, d. o. o. Rdeča nit vseh omenjenih ustanov je, da poslujejo pozitivno, nam je zagotovil župan. Tudi razmerje med podjetji in občino je zelo dobro in kvalitetno. »Če imamo kvalitetne storitve javnih zavodov, so potem tudi občani in občanke kot uporabniki zadovoljni, kar je tudi glavna nit mojega županovanja,« je še dodal župan Virag. Uspeh javnih zavodov je namreč osrednji dejavnik dobrega življenja v občini. Na področju zdravstva občina širi pediatrično ambulanto in splošne pa tudi nekatere specialistične ambulante. Pri širitvi tovrstnih dejavnosti si župan prizadeva za zaposlovanje domačih občanov.

Pomemben občinski praznik

Na dan priključitve Prekmurja Sloveniji, to je 17. avgusta, je v Beltincih občinski praznik. Čeprav je glavno praznovanje do zdaj potekalo tradicionalno v Beltincih, so se občine dogovorile, da bo letos regijska in državna proslava v občini Črenšovci, saj gre za pomemben dogodek za celotno Prekmurje, ki si ga Beltinci, kot pravi župan, nočejo prisvajati, čeprav se je zgodil v tej občini. So pa vedno pripravljeni znova prevzeti to vlogo, če v prihodnosti ne bo druge občine, ki bi prevzela organizacijo dogodka. Tokrat pa bodo Beltinci praznovali znotraj občine na lokalni ravni 14. avgusta. Po Mladinski ulici bodo tako postavljene stojnice, pri čemer bo dala občina krajevnim skupnostim priložnost, da znova predstavijo svojo kulinariko, zvrstili pa se bodo tudi nastopi domačih glasbenikov. Potekala bo tudi slavnostna seja s podelitvijo občinskih priznanj župana, dogajanje pa se bo začelo že ob 14. uri popoldne.

100. obletnica priključitve prekmurja matični domovini (Foto: Veronika Savnik)

Kmetijsko močna občina

Zaradi ravninskega sveta so bili Beltinci včasih kmetijsko zelo močna občina. Ta čas je v občini več velikih kmetov, medtem ko so manjše kmetije izginile. Kmetijstvo kljub tem spremembam ostaja močna dejavnost v Beltincih. Prav tako se vse več kmetov oddaljuje od »intenzivnega« kmetovanja, ampak se raje odločajo za ekološkega in se torej vračajo k tradicionalnim pristopom. Ob tem župan opozarja, da bo treba v prihodnosti razmisliti o namakalnih sistemih in obrambi proti toči. »Če se ne bomo prilagajali, nam površine, ki jih imamo, ne bodo nič pomagale,« poudarja.

Prihodnje investicije

»Naredili bomo vse, kar je v naši moči, da bomo v prihodnjem mandatu še uspešnejši.« (Foto: Andraž Grad)

Do konca mandata je pred županom še kar nekaj investicij. V Lipovcih se gradijo bočna parkirišča in manjkajoča kolesarska steza. V samem naselju Beltinci bodo rakonstruirali Ribiško cesto in zgradili manjkajoče pločnike. Izvedli bodo tudi nekatera dela na vodovodu in kanalizaciji. V Ižakovcih pa je bilo že dokončano krožišče v občini. V vasi Lipa se končuje graditev slačilnic, ki bodo namenjene domačemu klubu in tudi novoustanovljeni nogometni akademiji. Župan upa, da bo, če bo vnovič izvoljen, lahko nadaljeval z že začetimi projekti, saj opozarja, da je zaradi birokracije in dolgega čakanja na dokumentacijo velikokrat nemogoče vse doseči v enem mandatu. Takšnih projektov je ta čas več kot dvajset. Med njimi so tudi prenova mlina na Muri in dokončna zgraditev infrastrukture v industrijski coni ter že omenjeni atletski stadion.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine