Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV.si)
Po poročanju medija N1 so se že v prvem tednu delovanja nove vlade med strankami koalicije pojavila razhajanja zaradi enega trenutno najpomembnejših zakonov, in sicer zakona o nalezljivih boleznih (ZNB). Spomnimo, Jože Lenart je pred časom predstavil stališče poslanske skupine SDS, da se na podlagi obstoječega zakona ne da spopadati z nobeno epidemijo. Robert Golob naj bi dal koalicijskim partnerjem jasno vedeti, da je zakon nared, da ga vložijo koalicijski poslanci – stranka SD pa temu nasprotuje, saj so se menda ustrašili.
Predsednik vlade Robert Golob je že takoj po volitvah povedal, da ga – poleg energetske draginje – najbolj skrbi, kako bomo živeli, če se covid vrne. V začetku tega leta je poslanska skupina nepovezanih poslancev v DZ vložila predlog novele zakona o nalezljivih boleznih, takratni predsednik vlade Janez Janša pa je ocenil, da je predlog v nasprotju z ustavo in načelom delitve oblasti ter tudi predlogi Svetovne zdravstvene organizacije. Ob tem je poudaril dejstvo, da se na podlagi predloga zakona o nalezljivih boleznih ne da spopadati z nobeno epidemijo. Menil je, da predlog ni zakon o preprečevanju širjenja nalezljivih bolezni, ampak zakon, na podlagi katerega se nalezljive bolezni še bolj pospešeno širijo. Predvsem zato, ker pristojnim preprečuje, da bi pravočasno ukrepali.
Po podatkih medija N1 je med partnerji že takoj v prvem tednu prišlo do nesoglasij, kdo naj bi ZNB vložil – ministrstvo za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan iz Gibanja Svoboda, ali 53 poslancev koalicije. “Za prvo rešitev se zavzemajo Socialni demokrati, za drugo Gibanje Svoboda in po novem tudi Levica, ki naj bi bila sprva sicer bolj naklonjena možnosti, da zakon vloži ministrstvo,” so navedli. To je sicer isto besedilo zakona, ki ga je Janša ocenil za neustavnega, predloga pa februarja ni podprla niti polovica poslancev SD. Pomisleke so imeli tudi v Levici in drugih strankah takratne opozicije KUL. V Golobovi stranki sicer menijo, da je besedilo, kot ga je spisala Pravna mreža za varstvo demokracije, ustrezno. Po informacijah N1 je minister v predlog zakona vključil le dva manjša popravka – v neodvisno strokovno skupino je dodal predstavnika mikrobiološke stroke, kliničnima centroma v Ljubljani in Mariboru pa je naložil obveznost rednega posredovanja določenih podatkov, povezanih z epidemijo.
Stranki Gibanje Svoboda se mudi z zakonom o nalezljivih boleznih, SD skrbi odziv javnosti (Foto: STA)
V Gibanju Svoboda tako vztrajajo, da mora biti ZNB sprejet še pred začetkom parlamentarnih počitnic, saj se jim zdi, da bi morali imeti ob morebitnem novem valu pripravljen zakon, ki bo omogočal učinkovito in ustavno ukrepanje. Se pa v največji koalicijski stranki po besedah naših virov N1 tudi bojijo, da bi jih lahko prehiteli v opoziciji – podobno, kot se je zgodilo z zakonom o RTV Slovenija. Medtem pa so v stranki SD zaskrbljeni in menijo, da se s tako “občutljivim” zakonom ne bi smelo hiteti. Skrbi jih predvsem odziv javnosti – vsi se še spomnimo reakcij ob glasovanju julija 2021, ko je bilo več poslancev deležnih psovk in pljuvanja pred parlamentom. Z ljubljanske policijske uprave so tedaj sporočili, da so zaznali približno 40 protestnikov, ki so ob odhodu ljudi iz poslopja kršili javni red in mir – ukrepali temu primerno pa niso.
Vir: pravna-mreza.si
Veljavna zakonodaja o nalezljivih boleznih je bila sicer dopolnjevana v večini protikoronskih paketov skladno s priporočili evropske komisije, Svetovne zdravstvene organizacije in odločbami ustavnega sodišča, je že pred časom spomnil Janša – tako da že sedaj ni več takšna, kot je bila na začetku epidemije. A v Pravni mreži za varstvo demokracije so prepričani, da je bistvenega pomena, da so pravne podlage za ukrepe sprejete že pred morebitnim novim valom in da so ustavno skladne. Strankam Gibanje Svoboda, SD in Levici so sporočili: “Zdaj je čas, da koalicija izpolni zaveze glede uresničevanja ustavnih odločb in zakonski predlog sprejme brez nepotrebnega odlašanja. To, da je predlog ustavno skladen, so zagotovili ustavno-pravni strokovnjaki, sodelujoči pri pripravi.” Pod zakon so se podpisali pravniki Samo Bardutzky, Alenka Šelih, Katja Filipčič, Rajko Pirnat, Polonca Kovač, Jerca Škerl Kramberger, Aleš Završnik, Janja Hojnik in Matija Urankar. Lahko le upamo, da koalicijska nesoglasja ne bodo ponovno pripeljala do neslavnih besed Alenke Bratušek: “Res pa je, da so področja, kjer pravzaprav nismo naredili veliko ali skorajda nič. To je prav področje zdravstva.”
