Piše: Janja Strah
V Narodnem muzeju Slovenije je bilo odpovedano odprtje razstave 160 del slikarskih mojstrov 19. in 20. stoletja. Glavni vzrok za to so očitki, da naj bi bile slike Pabla Picassa, Paula Cezanna, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Mirója in drugih iz zbirke družine Boljkovac – ponaredki.
Vest, da so slike ponaredki, so začeli širiti predvsem Necenzurirano, Delo in MMC, ki so citirali izjave umetnostnih zgodovinarjev in likovnih kritikov, povzeli pa so jo tudi na SiOLu. Tako je umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič je za Necenzurirano dejal: »Da vidite, da to niso originali, sploh ni treba, da ste umetnosti zgodovinar, dovolj je, da se malo zanimate za umetnost. Naravnost grozljivo je, da so dela razstavljena v Narodnem muzeju Slovenije, ki prav letos obeležuje 200-letnico. Odgovorni v muzeju bi morali ob tem, ko jim nekdo ponudi tako zbirko, preveriti avtentičnost del, torej ali imajo ustrezne certifikate.« Podobno, torej da gre za ponaredke, je za Necenzurirano dejal umetnostni zgodovinar, nekdanji direktor Mestne galerije Ljubljana in sodni izvedenec s področja likovne umetnosti Aleksander Bassin in dodal gre za škandal. Višji kustos v Moderni galeriji, dr. Marko Jenko pa je za N1 zatrdil, da se »kolegi iz Narodnega muzeja, kolikor je pač meni znano, pred samo razstavo niso posvetovali z nikomer od svojih stanovskih kolegov ali s komer koli, ki se spozna na umetnost 20. stoletja, ne nazadnje tudi z restavratorji in sodnimi izvedenci. Stvar je namreč tako srhljivo očitna, da si je ta spodrsljaj težko pojasniti. Lahko zgolj ugibam, a sumim, da gre za sprego naivnosti in ihte v privabljanju obiskovalcev. Ponaredki so bili, so in vselej bodo med nami — to ni nič novega — danes so forenzično lahko celo enaki originalom, tudi spremljajoče dokumente, na primer o lastništvu ali provenienci se ponareja, zato je previdnost res vselej na mestu, in to še zdaleč ne samo pri tujih umetnikih. A kaj, ko v tem primeru že minimalno vešče oko nemudoma zazna res veliko senco dvoma.«
Kot je poročalo Delo, so se na ministrstvu za kulturo potem, ko so prejeli »več zaskrbljenih« pisem in pobud glede razstave, odločili je ne uvrstijo v letni program in načrt NMS, potem pa so na sestanek poklicali direktorja Narodnega muzeja Slovenija dr. Pavla Carja , ki se je nato odločil, da bo odprtje razstave odpovedal za nedoločen čas. Ministrica Asta Vrečko je za Delo dejala, da bodo vse okoliščine razstave in pogodbe, povezane z njo, pregledali ter še, da bo pregled ali gre res za ponaredke, stvar sodnih cenilcev, poznavalcev in strokovnjakov. »Katerih, ni navedla, jasno pa je, da ustrezno renomiranih cenilcev za dela največjih svetovnih mojstrov umetnosti zadnjih dveh stoletij v Sloveniji ni,« je še zapisali pri Delu, za katerega je ministrica dejala še, da finančne kompenzacije za lastnika slik ni bilo, ob pregledu pogodbe pa bodo ugotavljali, ali bodo kakšne druge finančne posledice.
V svoji prvi izjavi za javnost je direktor Narodnega muzeja, dr. Pavel Car, dejal, da gre zagotovo za originale, saj je videl vso dokumentacijo in certifikate in da so dokumenti še vedno pri njem. Vsa dela – na ogled naj bile med drugim tudi slike Pabla Picassa, Paula Cezanna, Henrija de Toulouse-Lautreca, Joana Miroja – opremljena z njimi, bodisi z mednarodno ekspertizo ali pa provenienco, iz katere je razvidno, od kod delo prihaja, kdo ga je kupil in kje, je še dejal direktor NMS, dr. Car, ki pa je danes podal svojo odstopno izjavo.
Direktor muzeja Car je v današnji izjavi za medije, ki jo je povzela STA, povedal, da je ob burnem odzivu splošne, strokovne in medijske javnosti ob napovedi razstave tudi sam »spredvidel kar nekaj napak, med njimi tudi to, da je vodenje razstavnega projekta zaupal napačni osebi«. Zatrdil je, da v ozadju ni najmanjše sledi koristoljubja in da nima nobenih posebnih interesov, »le naivno je želel izkoristiti lepo priložnost, da obiskovalcem ponudijo izjemno zanimivo razstavo«. Ker je kot direktor muzeja objektivno odgovoren za napako in z namenom, da se ohrani ugled muzeja, je z današnjim dnem nepreklicno odstopil z mesta direktorja.
O razstavi sta, kolikor se razvedelo in je o tem poročala STA, odločala direktor muzeja Car, ki je diplomiral iz računalništva in menedžmenta ter doktoriral iz zgodovine na temo vojaških odlikovanj, ki jih tudi zasebno zbira, ter koordinator razstave Andrej Šemrov, ki je po izobrazbi arheolog, v muzeju pa vodi numizmatični kabinet in je strokovnjak za stare novce, bankovce, medalje, je povedal. »Ne eden ne drugi z likovno umetnostjo do zdaj nista imela strokovno nobenega opravka,« je dejal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Kovič. Dodal je, da so v Narodnem muzeju Slovenije zaposleni tudi kustosi, ki se spoznajo na likovno umetnost, a, kot je izvedel, niso bili obveščeni o pripravi razstave. Zanjo so izvedeli šele, ko so bila v ponedeljek razposlana vabila….
Lastnik zbirke Niko Boljkovac, je pred napovedanim odprtjem razstave dejal, je v preteklosti vodil galerijo Gallus, ki je sodelovala pri številnih odkupih umetnin, med drugim so bili, kot je povedal, osrednji akter pri oblikovanju nekdanje zbirke podjetja Autocommerce, ki nosi naslov Duh v času in je bila pred dvema desetletjema predstavljena tudi v ljubljanski Narodni galeriji. Po Boljkovčevih besedah se je njegova zasebna zbirka dopolnjevala pol stoletja, kot galerist je kupoval dela na različnih dražbah, tam, kjer so bile izklicne cene razmeroma nizke in je bilo zanimanje majhno, pa je bilo mogoče skleniti precej ugodne kupčije.
