Piše: Damian Ahlin
V Salvadorju so zaradi povečanega števila umorov razglasili izredne razmere, varnostni organi pa so sporočili, da so v zadnjih treh dneh prijeli več kot 1.400 oseb.
Minister za pravosodje in varnost Gustavo Villatoro je sporočil, da je bilo v približno 50 operacijah, ki so potekale po vsej državi, aretiranih več kot 1.400 oseb pripadniki organizacije MS13.
Villatoro je to izjavil novinarjem po aretaciji 24 članov tolpe Mara Salvatrucha (MS13) v naseljeni četrti na severu San Salvadorja.
Aretacije domnevnih voditeljev, večinoma pripadnikov skupine MS13, so se začele v soboto, v nedeljo pa so se operacije okrepile in nadaljevale v ponedeljek, so sporočile oblasti in sam predsednik države Nayib Bukele.
Bukele je v ponedeljek zahteval, naj člani tolpe nehajo pobijati, in opozoril, da bodo za to plačali tudi njegovi zaporniki, če se stopnjevanje umorov v državi ne bo ustavilo.
V Salvadorju imajo tolpe približno 70.000 članov, od katerih jih je 16.000 zaprtih.
V Salvadorju veljajo izredne razmere, ki jih je v nedeljo zgodaj zjutraj na Bukelejevo zahtevo razglasil kongres in ki ukinjajo nekatera ustavna jamstva.
Ukinjene pravice vključujejo svobodo združevanja in zbiranja, pravico do obrambe, prepoved prestrezanja telekomunikacij in podaljšanje obdobja upravnega pridržanja na 15 dni, medtem ko običajno traja 3 dni.
Kljub temu izrednemu ukrepu in množičnim aretacijam so tolpe v nedeljo še naprej izzivale Bukelejevo vlado.
V petek je bilo v državi zabeleženih 14 umorov, v soboto 62, v nedeljo pa 11. Tako je 26. marec postal najbolj smrtonosen dan v nedavni zgodovini Salvadorja.
To ni prvi primer, ko se je salvadorska vlada poskušala boriti proti tolpam z množičnimi aretacijami, kot sta v preteklosti storila nekdanja predsednika Francisco Flores in Elías Antonio Saca z načrtoma Mano Dura in Super Mano Dura.
Vendar je število umorov naraščalo vse do leta 2015, ko je Salvador s 103 umori na 100.000 prebivalcev postal najbolj nasilna država na svetu.
Po tem letu so se številke začele postopoma zmanjševati, upad pa se je še povečal od leta 2019, ko je Bukele postal predsednik.
Vir: Deutsche Welle
