Piše: Jožef Praprotnik
Slika
Na mizi nje slika, prav mili pogled,
podobica stara, izpred mnogih let.
Dekle zvedavo, ki je gledalo v svet,
ko še ni vedelo, da življenje je splet:
želja, neizpolnjenih sanj,
upov, velikih pričakovanj,
objemov, poljubov, slasti,
bolečin, solza, pasti.
Ljubezni bolj malo,
boli vse preveč,
ko na koncu ostane,
le prižiganje sveč.
Zato me zdaj mila,
ne pošiljaj domov
preveč bova izgubila,
ob zvenu zvonov,
ko eden bo odšel,
a drug hrepenel…