Piše: Nina Žoher (Nova24tv)
“Če bi lahko takoj zapustil Rusijo, bi jo. Ampak ne morem pustiti službe,” pravi Andrej. Sedaj si nikakor ne more privoščiti hipoteke, saj so se obrestne mere povišale. Milijoni Rusov, kot je Andrej, so na lastni koži začutili učinek gospodarskih sankcij Zahoda, namenjenih kaznovanju ruskih oblasti za invazijo na sosednjo Ukrajino. Njihov namen je, da se prisili Putinov režim v vdajo in končanje krvave vojne.
“V načrtu imam, da čimprej poiščem nove stranke v tujini in se z denarjem, ki sem ga varčeval, odseliti iz Rusije,” pravi 31-letni industrijski oblikovalec. “Tukaj me je strah – ljudi so aretirali, ker so govorili proti strankarski liniji. Sram me je in nisem niti glasoval za to oblast.”
Sankcije, ki naj bi sankcionirale rusko oblast in krog oligarhov, se označuje kot gospodarsko vojno – njihov cilj je namreč izolirati državo in tam ustvariti globoko recesijo. Zahodni voditelji upajo, da bodo ukrepi brez primere prinesli spremembo razmišljanja v Kremlju. Nedvomno so sankcije opustošile prihranke Rusov. Na račun tega je moteno življenje, kot so ga poznali pred njihovo uvedbo. Sankcije proti nekaterim ruskim bankam pomenijo, da so odrezane od Vise in Mastercarda, posledično tudi od Apple Pay in Googla Pay.
Plačevanje s telefonom ni mogoče
35-letna Daria, vodja projektov v Moskvi, je dejala, da na račun vsega tega sploh ni mogla uporabljati podzemne železnice. “Vedno plačujem s telefonom, a preprosto ni šlo. Bilo je še nekaj ljudi z enako težavo. Izkazalo se je, da je do ovire prišlo, ker je ruska državna banka VTB podvržena sankcijam in ne more sprejemati Google Pay in Apple Pay. Namesto tega sem morala kupiti vozovnico za metro,” je povedala v pogovoru za britanski BBC. “Prav tako danes nisem mogla plačati v trgovini – iz istega razloga.”
V ponedeljek je Rusija več kot podvojila obrestno mero na 20 odstotkov kot odgovor na sankcije, potem ko se je rubelj spustil na rekordno nizko vrednost. Borza ostaja zaprta zaradi strahu pred obsežno razprodajo delnic. Kremelj pravi, da ima dovolj sredstev, da prenese sankcije, vendar se poraja vprašanje, ali je res tako. Konec prejšnjega tedna je centralna banka pozvala k umiritvi zaradi strahu, da ne bi preveč ljudi poskušalo dvigniti velikih količin denarja. “Ni dolarjev, ni rubljev – nič! No, rublji so, a me ne zanimajo,” je dejal Anton (njegovo ime in ostala imena so spremenjena iz varnostnih razlogov), ki šteje dobrih dvajset in se je znašel v čakalni vrsti na bankomatu v Moskvi. “Ne vem, kaj naj naredim v prihodnje. Bojim se, da se trenutno spreminjamo v Severno Korejo ali Iran.” Nakup tuje valute Ruse stane približno 50 odstotkov več kot pred tednom dni – če je sploh lahko dobijo. Na začetku leta 2022 se je za en dolar dobilo približno 75 rubljev, za evro pa 80 rubljev. Toda vojna je prispevala k postaviti novih rekordov – v nekem trenutku v ponedeljek je dolar stal 113 rubljev, evro pa 127 rubljev.
Za Ruse je bil tečaj rublja in dolarja že dolgo občutljivo vprašanje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja po razpadu Sovjetske zveze je bil dolar edina trda valuta, v kateri so Rusi hranili svoje prihranke. Različni ukrepi centralne banke so sicer pomagali pomiriti Ruse glede rublja. Vloge v ruski valuti so začele naraščati, prav tako pa se je povečala količina denarja, ki so ga Rusi vlagali v delnice ruskih podjetij. Kljub temu Rusi vedno, ko je negotovost, tečejo do najbližjega bankomata, da dvignejo dolarje. Tokrat ni bilo nič drugače.
Takoj ko se je prejšnji teden proti Ukrajini sprožila vojna, so se Rusi pričeli zgrinjati na bankomate, še kako dobro se namreč spominjajo lekcij, pridobljenih v prejšnjih krizah. 30-leten Ilja (spremenjeno ime) je pravkar končal z odplačevanjem hipoteke. Pravi, da se “kmalu” ne bo mogel preseliti. “Ko se je začela operacija v Donbasu, sem šel na bankomat in dvignil prihranke, ki sem jih imel v Sberbank, v dolarjih. Zdaj jih hranim pod blazino.” Pravi, da je preostanek njegovih prihrankov še vedno v bankah: polovica v dolarjih, ostalo v rubljih. V primeru poslabšanja razmer ga skrbi, da se bodo pričeli povečevati vlomi. “Ampak je, kar je,” je dodal.
Slike na družbenih omrežjih kažejo, da so se v zadnjih dneh na bankomatih in menjalnicah po vsej državi vile dolge čakalne vrste, ljudje so namreč zaskrbljeni, da bi njihove bančne kartice prenehale delovati ali da bodo postavljene omejitve glede količine dviga gotovine. Dolarji in evri so začeli zmanjkovati v nekaj urah po invaziji. Od takrat so na voljo zelo omejene količine teh valut in obstaja omejitev, koliko rubljev se lahko dvigne.
Zaskrbljenost je velika
45-letni Evgenij (ime spremenjeno), ki je stal v eni čakalni vrsti v Moskvi, je dejal, da želi dvigniti denar za poplačilo hipoteke. “Vsi, ki jih poznam, so zaskrbljeni. Vsi so pod stresom. Ne dvomim, da se bo življenje poslabšalo. Vojna je grozna.” Izrazil je prepričanje, da imajo države dvojna merila in da sedaj velike države med seboj merijo moči in dokazujejo, katera je bolj “hladna”. “Vsi trpijo”. 35-letni Marat je dejal: “Danes je prvi dan, ko sem se odločil za dvig denarja in težav s tem nisem imel. Za vsak slučaj sem dvignil rublje. Nisem dober v napovedovanju, vendar imam občutek, da se bo naše življenje poslabšalo. Čas bo pokazal.”
Težava z gotovino ni omejena zgolj na Moskvo: ljudje hitijo po Permu, Kostromi, Belgorodu in drugih mestih, da bi se dokopali do dolarjev ali evrov, poroča BBC Russian. Mnogi so poskušali prednaročiti gotovino prek svojih bančnih aplikacij, kar je značilnost naprednega ruskega bančnega sistema. V nedeljo zvečer, ko so bile napovedane sankcije proti rezervam ruske centralne banke, se je lahko še vedno uporabljalo aplikacijo za naročanje dolarja za do 140 rubljev in evra za do 150 rubljev. Toda do ponedeljka stranke največje ruske banke sploh ne morejo naročati gotovine prek aplikacije – za to se morajo namreč zglasiti v pisarni in podpisati poseben obrazec.
Banke zanikajo pomanjkanje likvidnosti – in analitiki se strinjajo, da je bolj verjetno, da pomanjkanje gotovine na bankomatih odraža poskus preprečevanja številčnih dvigov velikih količin denarja. Kremelj je sporočil, da je pričakoval, da bo Rusija deležna zadnjih sankcij, zato naj bi bila država nanje pripravljena. Ni pa še jasno, ali bodo podjetja deležna dodatne pomoči, kot so bila v času pandemije. Toda preprosti Rusi, ki so izpostavljeni informacijam na državni televiziji, kjer ponavljajo navedbe Kremlja, pričakujejo, da bodo vedno večje razlike v njihovem vsakdanu.
V trgovinah z živili v Moskvi nastajajo vrste
Prebivalci Moskve že poročajo o vrstah v trgovinah z živili, ljudje kupujejo blago, za katerega menijo, da ga bo primanjkovalo zaradi dviga cen ali trgovinskih omejitev. Ruska podjetja bi lahko zaradi sankcij skrajšala delovni čas ali ustavila proizvodnjo. Poleg tega, da se njihovi prihranki zmanjšujejo v vrednosti, se predvideva, da bodo mnogi Rusi izgubili službo, saj je gospodarstvo odrezano od finančnih trgov na Zahodu. Pri Rusih dogajanje spominja na čas, ko je predsednik Vladimir Putin leta 2014 pripojil Krim in so ljudje več ur čakali v čakalnih vrstah, da bi dobili gotovino. V menjalnicah so bili primorani na hitro kupiti nove tečajne table, saj je na starih zmanjkalo prostora. Tedaj je dolar običajno stal od 30 do 35 rubljev. Gre za danes povsem nepredstavljiv znesek.
