Piše: Damian Ahlin
Z razglasitvijo izrednih razmer v severnih obmejnih pokrajinah in novim zakonom o migracijah se čilska vlada poskuša spopasti s krizo. Vendar analitiki prizadevanja vlade ocenjujejo z negativno oceno.
Eksplozivna kombinacija dejavnikov je povečala napetost na severu Čila do te mere, da je odhajajoča vlada predsednika Sebastiána Piñere razglasila izredne razmere v štirih provincah, ki mejijo na Bolivijo in Peru, kot del dogovora, s katerim naj bi sindikat prevoznikov prisilila k prekinitvi stavke in blokade cest v regiji.
Smrt voznika tovornjaka, v kateri naj bi bili udeleženi trije ljudje, med njimi dva Venezuelca, je bila neposredni povod za to novo krizo, ki pa v resnici ni nova, saj se je že nekaj časa pripravljala in jasno izražala. Najbolj vidni so izbruhi ksenofobije, protesti proti migrantom in preobremenjenost organov pregona.
V zadnjih letih je po uradnih podatkih v državo zakonito vstopilo približno 1,5 milijona priseljencev. Če prištejemo še tiste, ki so v Čile vstopili nezakonito, dobimo približno 10 odstotkov prebivalstva, ki je v zadnjih letih vstopilo v Čile. Največja skupina priseljencev so Venezuelci, med njimi pa so tudi Kolumbijci, Haitijci, Dominikanci in ljudje iz drugih držav, ki v Čilu iščejo boljše življenje, vendar naletijo na vse večjo negotovost in vse večje zavračanje.
Sociolog Luis Eduardo Thayer, akademik na Katoliški univerzi Silva Henríquez v Santiagu ugotavlja, da se je spremenila kultura, s katero se ukvarjamo s priseljevanjem, ki jo je spodbudila politika. Opozarja na instrumentalizacijo problema, saj so migranti krivi za pomanjkljivosti na številnih področjih, bodisi na področju zdravstva, zaposlovanja ali predšolske vzgoje, s čimer se nelagodje usmerja proti njim.
Po njegovem mnenju je temeljna težava v tem, da se je vlada osredotočila na nerealno mejno politiko in ni razvila politike vključevanja. Zato meni, da novi zakon o migracijah, ki je pravkar stopil v veljavo z objavo svojih predpisov, ne bo prinesel rešitve.
Potrebna bo politika, ki nam bo omogočila, da ponovno prevzamemo nadzor nad mejo in obvladamo razmere, v katerih se pojavljajo številne nepravilnosti, ne le na severu, ampak tudi v središču države.
Novi zakon o migracijah
Novi zakon, ki je bil sprejet lani, med drugim določa, da morajo osebe, ki se želijo priseliti, pred prihodom v Čile zaprositi za vizum na čilskem konzulatu, kar se v praksi ni obneslo.
Ljudje so poiskali druge poti. To se kaže v povečanem številu prijav nezakonitega vstopa, ki jih je preiskovalna policija v zadnjem letu objavila 50.000.
Druga točka novega zakona je povezana z izgonom. Težava je v tem, da nimajo dobro opredeljenega mehanizma za preusmeritev. Domnevno osebo predajo bolivijski policiji, vendar mora biti bolivijska policija pripravljena osebo sprejeti, kar pa se ne zgodi.
Veliko ljudi kritizira neukrepanje države na tem področju. In to je ena od številnih težav, ki jih bo podedovala naslednja vlada, ki bo nastopila mandat 11. marca. Nova vlada Gabriela Borića se bo morala takoj po nastopu mandata soočiti s ponovno vzpostavitvijo javnega reda, pravne države in polnega institucionalnega delovanja. Medenih tednov ne bo.
Vir: Deutsche Welle
