Piše: Blagovest.si
Iz svetega evangelija po Luku (Lk 1,1-4;4,14-21): Ker so že mnogi poskušali urediti poročilo o dogodkih, ki so se zgodili med nami, kakor so nam jih sporočili tisti, ki so bili od začetka očividci in služabniki besede, sem sklenil tudi jaz, ko sem vse od začetka natančno poizvedel, tebi, spoštovani Teófil, vse po vrsti popisati, da spoznaš zanesljivost naukov, o katerih si bil poučen.
Tisti čas se je Jezus v môči Duha vrnil v Galilejo in glas o njem se je razširil po vsej okolici. Učil je po njihovih shodnicah in vsi so ga slavili. Prišel je v Nazaret, kjer je odraščal. V soboto je po svoji navadi šel v shodnico. Vstal je, da bi bral, in podali so mu zvitek preroka Izaija. Odvil je zvitek in našel mesto, kjer je bilo zapisano: ›Duh Gospodov je nad menoj, ker me je mazilil, da prinesem blagovest ubogim. Poslal me je, naj oznanim jetnikom prostost in slepim, da spregledajo, da zatirane pustim na svobodo, da oznanim leto Gospodove milosti.‹ Nato je zvitek zvil, ga vrnil služabniku in sédel. Oči vseh v shodnici so bile uprte vanj. In začel jim je govoriti: »Danes se je to Pismo izpolnilo tako, kakor ste slišali.«
Da je današnji evangelijski odlomek nekako v duhu nedelje Božje besede, kakor sedaj po novem imenujemo nedeljo Svetega pisma, nas ne preseneča. Že prvo berilo nas uvede v veliko veselje ob branju knjige postave, medtem ko nas evangelij nekoliko preseneti, saj se začne s povsem uvodnimi besedami pisatelja evangelija naslovljencu Teófilu (Bogoljubu po naše) in razloži, zakaj je evangelij nastal. Evangelist Luka, po rodu očitno Grk (tako kot njegov naslovljenec), zdravnik in Jezusov učenec (ne pa tudi apostol), je zbral poročila o dogodkih s strani očividcev. In ob tem prizna, da so to storili že mnogi pred njim, čeprav je res, da je kot prvi nastal Markov evangelij (okoli l. 50), na njegovi podlagi pa sta nastala tako rekoč hkrati Lukov in Matejev evangelij, ki se opirata na isto osnovno izročilo. Evangelist Luka je najbolj vešč grškega jezika, njegov evangelij je od vseh štirih najdaljši, predvsem natančno opisuje Jezusove čudeže ozdravljenja in opisuje Jezusa najbolj celostno, saj edino ta evangelij pripoveduje o Jezusovem otroštvu (medtem ko o Jožefovih sanjah, obisku modrih z Vzhoda in pomoru betlehemskih otrok poroča evangelist Matej). Njegov evangelij je namenjen zlasti poganskemu svetu in je bil zelo verjetno oznanjen najprej deželam, ki jih je obiskoval Pavel – slednji, kot vemo, ni bil član dvanajsterih apostolov in tudi ne očividec Jezusovih čudežev, vendar ga je globoko mistično doživetje srečanja z Jezusom o padcu s konja tako zaznamovalo, da se je iz dotedanjega preganjalca kristjanov po Božji milosti preobrazil v velikega oznanjevalca, tistega, ki je evangelij oznanil poganskim narodom.
Več si lahko preberete TUKAJ.
