Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Po sprejetju zakona PKP 10, ki je zelo radodaren do širokega nabora prejemnikov pomoči, se pojavljajo očitki, da ne gre za reševanje covidne krize, ampak za “predvolilne bombončke”, predvsem najbolj plačanim zdravnikom oziroma, da PKP 10 vsebuje t. i. “podtaknjence”, ki z odpravljanjem posledic korona krize nimajo nobene zveze. Opozicija koaliciji očita tudi, da gre za pravni zmazek brez jasno predvidenih finančnih posledic. V tokratni oddaji Razkrito je o tem in še več tekla razprava z gosti, ki so delili svoja mnenja.
28. decembra je bil sprejet PKP 10, v zadnjem letu in pol je bilo sprejetih devet PKP-zakonov, ki so se izkazali kot uspešni, saj Slovenija beleži visoko gospodarsko rast in rekordno nizko brezposelnost. Osnovni temelj PKP 10 je zajezitev covida-19 in pomoč gospodarstvu ter najbolj ranljivim skupinam, poleg tega pa uravnava tudi pravno podlago za podaljšanje veljavnosti turističnih bonov. Vrsta ukrepov se sprejema v zvezi s področjem izobraževanja in zdravstva, med drugim pa je poslanec SDS Marko Pogačnik o PKP 10 dejal, da so v SDS “prepričani, da bo sprejem PKP 10 podlaga za zajezitev covida-19 in da bodo z njim ohranili delujoče gospodarstvo, delovna mesta, zaščitili najranljivejše skupine in preprečili odhajanje kadra v tujino”. Z njim se strinja tudi državna sekretarka na ministrstvu za finance Kristina Šteblaj, ki pove, da so šli vsi najbolj sporni odloki tudi ven iz tega zakona, torej v končni verziji tega zakona spornih odlokov ni.
Rezultati kažejo, da so bili vsi do sedaj sprejeti zakoni PKP uspešni
Glede na to, da se je v vseh do sedaj sprejetih zakonih govorilo o “podtaknjencih” in da se o njih v novem zakonu govori ponovno, je Šteblajeva komentirala, da je seveda za boljši odboj in hitrejše okrevanje nujno narediti korake v drugo smer, kot so reinvesticije, krajšanje administrativnih ovir pri teh projektih, saj so dosedanje izkušnje pokazale, da so šli vsi do sedaj sprejeti ukrepi v pravo smer, izpostavila je rezultate rekordno nizke brezposelnosti in rast gospodarstva, končna vrednost sprejetega zakona je 230 milijonov z vsemi naknadno sprejetimi amandmaji. S tem, da je zakon posegal v sfere, ki nimajo nič z reševanjem covid krize, se ne strinja niti državni sekretar iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Cveto Uršič, saj meni, da je dvig plače zdravstvenim delavcem neposredno povezan z reševanjem krize, saj so bili zdravstveni delavci ena najbolj obremenjenih skupin v času pandemije in njihova plača prenizka glede na njihovo naravo dela.
Državni sekretar iz ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Cveto Uršič (Foto: STA)
“Zakon določa samo možnost dviga do 63. plačnega razreda do konca letošnjega leta. Vemo, da so bile plače za naš sektor v veliki meri prenizke, le nekaj evrov nad minimalno plačo, šlo je za mačehovski odnos, delo pa mora biti dostojno plačano. Težko govorim o zdravniških plačah, saj so zanje pristojni na ministrstvu za zdravje,” je dejal Uršič, ki pove, da se bodo sredi januarja nadaljevala pogajanja tudi o dvigu plač v ostalih poklicih.
Selektivni pristop zakona PKP
Da ne gre samo za možnost dviga, ampak da je to že uveljavljeno za nekatere zdravnike, pove predsednik sindikata Pergam, Jakob Počivavšek, ki protiargumentira tudi povezanost dviga plač osebju v zdravstvenih ustanov z reševanjem covid krize, saj v ta namen že obstajajo krizni dodatki, določeni s kolektivno pogodbo v javnem sektorju. Počivavšek ne zanika koristnih stvari, ki so jih PKP-zakoni do sedaj prinesli, vendar med drugim postavlja vprašanje, zakaj sprejemamo interventni zakon, če epidemija v državi sploh ni razglašena, hkrati pa imamo pogoje za to. Pri tem pove, da razglasitev epidemije ne bi pomenila popolnega zapiranja gospodarstva, saj so že v času razglašene epidemije nekatere panoge nemoteno delale, kar pa je glavni razlog za dvom v dobro namero zakona pa je po njegovem mnenju selektiven pristop in pomoč samo upokojencev, medtem ko se rešitev ostalih varnosti tako invalidskih in socialnih nihče ni dotaknil v omenjenih zakonih, sprejetih do danes. Uršič na to odgovori, da je v pripravi ogromno zakonov, ki se bodo v prihodnosti speljali (reforma pokojninskega sistema, mini reforma na področju trga dela in sociale), vendar do sedaj zaradi krizne situacije ni bilo mogoče.
PKP zakoni prinesli veliko koristi tako upokojencem in obrtnikom
“Glede na visoko gospodarsko rast so ti “predvolilni bombončki” nepotrebni, z reševanjem plačnih nesorazmerij v zdravstvu se ruši enotni plačni sistem v javnem sektorju, kar bo prineslo povečanje pritiska na spremembe teh plačnih razmerij pri prihodnji vladi.” je komentiral dr. Jože P. Damijan.
Predsednik Zveze društev upokojencev Janez Sušnik (Foto: STA)
Da absolutno ne gre za “bombončke” in da je bilo to zaradi nizkih pokojnin nujno potrebno za pomoč pri preživetju tako upokojencev in ostalih obrtnikov, je dejal Janez Sušnik, predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, ki je opozoril tudi na dejstvo, da se je v času obstoječe vlade naredilo največ za upokojence, pred tem pa 15 let prav ničesar, niti rednega usklajevanja ne. Da so obrtniki zadovoljni, da jih je vlada slišala in poslušala, meni tudi predsednik Obrtno-gospodarske zbornice Branko Meh, ki je kot dve ključni zadevi izpostavil delno financiranje hitrih testov za podjetja in podaljšanje turističnih bonov, saj bodo koristili tako turizmu kot gostinstvu, hkrati pa opozori tudi na širjenje omikrona in s tem možnost dodajanja še nekaterih ukrepov, ki so jih predlagali na Obrtniški zbornici Slovenije. “Čakanje na delo in subvencioniranje krajšega delovnika sta bili ključni za ohranjanje delovnih mest, v prihodnje bo zaradi pomanjkanja delovne sile potrebno urediti tudi plačni sistem, da nam delovna sila ne bo uhajala iz države. Vlada je dala gospodarstvu, ker ve, da bo gospodarstvo vse povrnilo,” je dodal Meh.
Kaj bo prineslo zadolževanje?
Pojavlja se poleg vsega tudi očitek vladanja z odloki in ne z zakoni, da pa je bilo reševanje z odloki in ne zakoni potrebno zaradi hitrejšega reševanja v času, ko se dnevno spreminja število okužb, je dejala Šteblajeva, ki je komentirala tudi zadolževanje, in sicer po njenih besedah je “naš javni dolg pod povprečjem EU, po ocenah bo dosegel nekaj več kot 77 odstotkov, kar je za dva odstotka nižje kot konec leta 2020, kljub vsem sprejetim zakonom je BDP še vedno naraščal”. Kar se samega zadolževanja tiče, pa je ena od skrbi, ki jo navede P. Damijan, ta, da se bodo javni izdatki začeli krčiti zaradi vseh sprejetih ukrepov. Šteblajeva ob tem navede, da je to sicer mogoče, vendar je težko reči, kaj bo takrat, saj je EU že v času našega predsedovanja debatirala o tem, se bo pa razprava v naslednjih predsedovanjih še nadaljevala. Kljub dvomom o stabilnosti državnega proračuna pa Šteblajeva zagotovi, da je državna blagajna stabilna in da ostaja optimistična. “Tako rigorozna pravila ne bodo mogla veljati takoj po tem, tudi če bo nekako v tej smeri, bo neko prehodno obdobje, še vedno je bilo.” je dodala Šteblajeva.
