Piše: C. R.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu dr. Helena Jaklitsch se je včeraj mudila na delovnem obisku pri Slovencih v spodnji Zilji na avstrijskem Koroškem. Obiskala je Gorje, Bistrico na Zilji, Blače, Brdo in Zahomc in se srečala s tam živečimi Slovenci. Na celotni poti so ministrico spremljali generalni konzul v Celovcu dr. Anton Novak, župnik Stanko Trap in mag. Martina Piko-Rustia iz slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik.
Dan je ministrica dr. Jaklitsch začela v župniji Gorje, kjer se je srečala z župnikom Stankom Trapom in družino Mešnik, ki je v Gorjah izredno kulturno in politično aktivna. Župnik Trap je še edini slovenski duhovnik v Ziljski dolini in je, kljub visoki starosti, še vedno steber tamkajšnje slovenske kulture, ki si že desetletja prizadeva za ohranjanje slovenskega jezika in ziljskega narečja v tej dolini. Oskrbuje kar štiri dvojezične župnije (Bistrica na Zilji, Brdo, Gorje in Melviče) in tako zagotavlja bogoslužje v slovenskem jeziku. Ministrici je v prijetnem pogovoru predstavil trenutno jezikovno situacijo v spodnji Zilji na verskem področju, nato pa ji pokazal še spominsko ploščo narodnega buditelja Matije Majarja Ziljskega in obudil spomin na zaplete ob njeni postavitvi. Mag. Martina Piko-Rustia iz Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik je ministrici predstavila mnoge aktivnosti, s katerimi ohranjajo spomin na pisca prvega slovenskega nacionalnega programa Zedinjena Slovenija, pa tudi projekt popisa slovenskih ledinskih in hišnih imen v Ziljski dolini. Družinski oče Daniel Mešnik je predstavil politično situacijo, saj so vsi člani družine kandidirali za občinski svet na Enotni listi Občine Stranja vas in na zadnjih volitvah dosegli dva mandata. Zatem je župnik ministrici razkazal še gorjansko cerkev. Na poti proti Brdu sta sledila postanka pri cerkvi sv. Martina v Bistrici na Zilji in pa v Blačah, kjer stoji romarska cerkev Marija v Grabnu.
Na Brdu je najprej sledil postanek pri rojstni hiši skladatelja, organista in pedagoga Antona Jobsta (1894–1981), ki se je na pobudo svojega strica poslanca Franca Grafenauerja izobraževal v Ljubljani, nato pa do upokojitve opravljal službo organista v župniji Žiri. Župnija Brdo, Inštitut Urban Jarnik, Občina Žiri, Muzejsko društvo Žiri in Klub koroških Slovencev v Ljubljani in Mariboru so na rojstno hišo leta 2011 postavili lepo izdelano spominsko ploščo. Spodbudno je, da lastniki Jobstove rojstne hiše, ki so ministrico in celotno spremstvo prijazno sprejeli in pogostili, še vedno govorijo tudi slovensko in da se zavedajo dediščine, ki jo nosi hiša.
Nato je ministrica dr. Jaklitsch odšla na pokopališče, kjer je z obiskom groba in polaganjem cvetja počastila spomin na slovenskega državnega in deželnega poslanca Franca Grafenauerja (1860–1935), enega izmed najpomembnejših borcev za pravice koroških Slovencev. Bil je tudi soustanovitelj in prvi predsednik Katoliškega slovenskega izobraževalnega društva Brdo ter soustanovitelj Katoliškega političnega in gospodarskega društva za Slovence na Koroškem. Sledil je še krajši postanek »pri Pilcu«, na Grafenauerjevi rojstni domačiji v Mostah.
V nadaljevanju je ministrica obiskala večnamensko hišo oziroma športno-kulturni center v Zahomcu, ki ji domačini rečejo kar »Šiša«. Tam se je srečala s slovenskimi zastopniki v občinskem svetu, predstavniki slovenskih društev in aktivnimi posamezniki iz Ziljske doline. Športno društvo »Zahomc« sicer deluje na različnih področjih, najbolj pa je prepoznavno po smučarskih skokih. Predsednik društva Martin Wiegele je povedal, da razpolagajo s štirimi velikimi skakalnicami, trenutno pa je izmed 140 članov približno 25 aktivnih športnikov. Kljub temu, da je slovensko govorečih članov vedno manj, se trudijo ohranjati dvojezičnost oziroma slovenski jezik tudi med treningi. Delovanje Slovenskega prosvetnega društva »Zila« je orisal predsednik Urban Popotnig. Kot že izhaja iz imena, delujejo zlasti v smeri ohranjanja slovenskega jezika in ziljskega narečja (zbiranje in izdajanje ljudskih pesmi) ter slovenske identitete (evidentiranje ledinskih in hišnih imen). Pred leti sta v okviru društva delovali tudi otroška lutkovna skupina in Zahomški tamburaši. Prav posebej pa ziljsko narečje goji mlado Društvo »Tri rožice na Zilji«, ki ga vodita zakonca Martin in Tanja Domenig Čertov. V Ziljski dolini delujeta še Kvintet Krnica in Kvartet Oisternix. Politično situacijo je orisal dolgoletni zastopnik liste Skupnosti južnokoroških kmetov v kmetijski zbornici in voditelj Enotne liste v Stranji vasi Janko Zwitter.
V splošni razpravi, ki je sledila predstavitvam, je beseda zlasti tekla o ohranjanju slovenskega jezika in spoštovanju dvojezičnosti. Posebej je bil izpostavljen problem dvojezičnih osnovnih šol, kjer pouk slovenščine ne poteka na pričakovanem nivoju, predvsem pa starši pogrešajo živo prisotnost slovenskega jezika v vsakdanjem (po)govoru. Prisotni so tudi izpostavili pomembnost obiska ministrice dr. Jaklitsch kot predstavnice slovenske države, ki jih je na nek način znova povezal in spodbudil. Ministrica se je vsem prisotnim zahvalila za ves trud, ki ga vlagajo v ohranjanje slovenske identitete v Ziljski dolini in za skrbno pripravljen celodnevni obisk. Spodbudila jih je k vztrajanju ter medsebojnem sodelovanju in povezovanju, četudi v manjših skupinah. Bistvo se namreč skriva v kakovosti in ne količini, obenem pa jim zagotovila podporo s strani slovenske države.
Celodnevni delovni obisk se je zaključil s skupnim srečanjem v Stari pošti, gostilni v Bistrici na Zilji, ki jo vodita Pepca in Ludvik Druml. Stara pošta ni le gostilna, pač pa tudi center kulturnega življenja Slovencev v Ziljski dolini, saj v njej med drugim potekajo različni kulturni dogodki.
