Tokijska je vsa olimpiada
brez gledalcev, redke so izjeme,
a v novinarstvu dovolj je vneme,
obveščenost da ni prazna nada.
O kolajnah redno se poroča,
isti hip si vselej na tekočem,
kaj dogaja v Tokiu se vročem,
včasih vest je hladna, drugič vroča.
V puškometu na koruzno polje
tokrat se na igrah ne tekmuje,
nacionalni šport je to brez muje,
ki skrbi za mero dobre volje.
V slabo voljo morda koga spravi,
da je Trstenjakova uspešna,
ulično ime zanj stvar je grešna,
zmoto ko spozna, ta v smeh ga spravi.
Bralcev le novic ni, nenavadno,
ker vesti vse striktno so plačljive,
neplačnikom sproti izmuzljive,
krivo kajpak je početje vladno.
Športne vse novice se zaklepa,
agencija trži jih edino,
bralcev ni, kar je posebej fino,
so prišli kreatorji do sklepa.
Zdaj ko v Tokiu ni nič gledalcev,
temu zgledu nujno gre slediti,
ni mogoče jim veselja skriti
v agenciji, da ni niti bralcev.
Kdo že? Trstenjakova je kriva.
Je ubožna in zato prodaja
pač novice, saj s težavo shaja
agencija, igre ki pokriva.
