Piše: Maruša Opeka (Nova24tv)
Minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvone Černač je bil 15. junija prek spleta gost redne letne skupščine Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je potekala v Škofji Loki. Predstavil je stanje na področju kohezijske politike v obdobju 2014–2020 ter aktualne informacije o programskem obdobju 2021–2027 in nacionalnem Načrtu za okrevanje in odpornost.
Županom se je oglasil tudi evropski komisar Janez Lenarčič in jim predstavil krizno upravljanje na področju civilne zaščite in razpoložljivosti evropskih sredstev. Lenarčič ocenjuje, da se lokalna raven v Sloveniji zelo dobro zaveda pomena ustrezne krizne pripravljenosti in koordinacije med vsemi nivoji. Dejal je, da so sredi lanskega leta predlagali revizijo t. i. evropskega mehanizma civilne zaščite, ki je v obliki uredbe že začela veljati in bo omogočala fleksibilnejšo rabo bistveno povečanega proračuna ob različnih naravnih in drugih nesrečah. Za ta namen naj bi bilo namenjenih kar okoli trikrat več sredstev kot v prejšnjem proračunskem obdobju – skupaj z naslednjim večletnim finančnim okvirom EU in deležem iz instrumenta za okrevanje tri milijarde evrov. Naslednji korak bo opredeljevanje širših ciljev in načrtov za krepitev odpornosti kritičnih funkcij na področju civilne zaščite, pri čemer Lenarčič računa tudi na prispevek slovenskih lokalnih skupnosti. Civilna zaščita je namreč v pristojnosti lokalnih skupnosti, občine pa bi z evropskimi sredstvi želele kupiti zaščitno opremo in vlagati v infrastrukturo.
Prerazporeditve
Z županjami in župani se je po spletu povezal tudi minister Zvonko Černač iz Službe Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Tema pogovora so bili operativni programi, ki bodo občinam podlaga za črpanje evropskih sredstev iz različnih skladov. Glede stanja na področju izvajanja kohezijske politike v obdobju 2014–2020 je minister dejal, da primanjkuje okoli 70 milijonov evrov za kolesarske povezave in okvirno 50 milijonov evrov za druge projekte. »Ostanke sredstev na mehanizmu Dogovor za razvoj regij, ki se pojavljajo v posameznih regijah, bo zato treba v celoti prerazporediti v pokrivanje primanjkljaja na posameznih projektih, ki so pripravljeni za izvedbo. V preostalem delu bo treba iskati rešitve s prerazporeditvami iz drugih programov in usmeritvijo posameznih operacij v naslednjo finančno perspektivo,« je izpostavil minister.
Nadaljuje se tudi načrtovanje večletnega finančnega načrta za obdobje 2021–2027. Okvirno naj bi bilo na voljo 3,2 milijarde evrov nepovratnih evropskih sredstev do leta 2029. Minister je pojasnil, da se sredstva med razvojnima regijama ne bodo prenašala.
Načrt za okrevanje
Predvidoma v juliju bo pod slovenskim predsedovanjem Svetu EU potrjen slovenski Načrt za okrevanje in odpornost. Po napovedih naj bi bili tako prvi razpisi lahko objavljeni že v letošnjem letu, tako da bi bili v prvi polovici prihodnjega leta pripravljeni in potrjeni operativni programi za novo perspektivo, projekti pa pravočasno pripravljeni. Za občine so najpomembnejša sredstva za vodovodne sisteme pod 10.000 enot in kanalizacijske sisteme pod 2.000 enot, širitev širokopasovnega omrežja, poplavno varnost, zaščito pred plazovi, domsko oskrbo in drugo. Kot je pred kratkim na konferenci Razvoj turizma 4.0 napovedala državna sekretarka Monika Kirbiš Rojs, slovenski načrt predvideva 2,5 milijarde evrov evropskih sredstev za okrevanje družbe in gospodarstva, od tega pa naj bi bilo za preoblikovanje slovenskega turizma ter naložbe v infrastrukturo na področju turizma in kulturne dediščine namenjenih 127 milijonov evrov nepovratnih sredstev. »Zelo smo veseli, da nam je uspelo v slovenski NOO vključiti tudi naložbe na področje turizma in kulture. Smo ena od redkih držav članic, ki se je odločila za to. Tudi turizem in kultura sta v obdobju epidemije covida-19 utrpela veliko škodo. V preteklosti se v ti področji ni zadostno vlagalo, zato želimo to popraviti,« je poudarila sekretarka.
Minister Černač je prepričan, da bo tudi v prihodnjem načrtovanju treba gledati od spodaj navzgor, kar pomeni, da bodo pozornost posvetili specifičnim potrebam posamičnih regij. Minister je obljubil, da bodo na slabše razvitih območjih ne glede na umeščenost območja v eno ali drugo kohezijsko regijo, kjer se kažejo potrebe po višjem deležu sofinanciranja, okrepili nacionalni prispevek in v največji meri izhajali iz tega, da vsem zagotovijo enake izhodiščne možnosti. »Noben del Slovenije ne bo zapostavljen in nikogar ne bomo pustili ob strani,« je poudaril minister Černač.
