0.4 C
Ljubljana
petek, 15 novembra, 2024

(INTERVJU) Zunanji minister Anže Logar: “Slovenija si bo prizadevala za napredek v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu”

Piše: Bogdan Sajovic

S prvim julijem je Republika Slovenija že v drugo prevzela polletno vodenje Sveta Evropske unije. O prioritetah slovenskega predsedovanja smo se pogovarjali z zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem, ki je tudi vodja projekta.

DEMOKRACIJA: Katere bodo prednostne naloge predsedovanja naše države Svetu Evropske unije?

Logar: Ena temeljnih prednostnih nalog Slovenije kot predsedujoče države Svetu Evropske unije bo prispevati k učinkovitejšemu spopadu z različnimi kriznimi situacijami, ki zaradi svoje narave ali obsega presegajo zmogljivosti posameznih držav članic in je zato potreben skupen odziv na ravni EU. V ospredju bosta vzpostavitev Evropske zdravstvene unije in krepitev zmogljivosti EU za zagotavljanje razpoložljivosti zdravil in medicinskih pripomočkov. Ustrezno pozornost bo Slovenija namenila krepitvi kibernetske odpornosti, zlasti na kibernetske napade večjega obsega. Da bi spodbudili okrevanje evropskega gospodarstva, si bo predsedstvo prizadevalo za čim hitrejše končanje postopkov potrjevanja nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Osrednja elementa okrevanja bosta zeleni prehod in digitalna transformacija. Osredotočili se bomo na nizkoogljično krožno gospodarstvo in začeli z obravnavo obširnega energetsko-podnebnega svežnja “Fit for 55”. Slovenija si bo prizadevala za napredek tudi na področju digitalizacije, kjer bosta v ospredju akta o digitalnih storitvah in o digitalnih trgih, katerih namen je vzpostavitev globalnih standardov na področju regulacije spletnih platform.

Prioritetno se bomo lotili tudi Konference o prihodnosti Evrope, ki naj bi svoje delo končala marca 2022 v času francoskega predsedovanja. Predsednik vlade Janez Janša bo v času predsedovanja kot predstavnik Sveta EU del predsedstva konference, s čimer bo Slovenija zagotavljala ustrezno vlogo Sveta EU oziroma držav članic v razpravi. V javno razpravo bodo poleg državljanov vključene tudi institucije EU, nacionalni parlamenti in drugi deležniki. Slovenija bo v tem okviru organizirala niz dogodkov z visoko mednarodno udeležbo, uradno pa bo razpravo na najvišji ravni odprla na 16. strateškem forumu v začetku septembra na Bledu.

Na področju zunanjih odnosov EU bosta osrednji prednostni nalogi zlasti krepitev transatlantskih odnosov tako pri aktivnostih v evropski soseščini kot na področju globalno pomembnih tematik ter podpora državam na Zahodnem Balkanu pri približevanju evroatlantskim povezavam. Slovenija bo Svet EU vodila v smeri nadaljevanja procesa širitve EU skladno s prenovljeno širitveno metodologijo in krepila evropske perspektive držav v regiji. Še posebej si bo prizadevala za okrevanje gospodarstev v državah Zahodnega Balkana. Temu bo namenjeno srečanje na neformalnem vrhu EU-Zahodni Balkan, ki bo potekalo v Sloveniji v začetku oktobra.

DEMOKRACIJA: Katera od prioritet bo po vašem mnenju najtrši oreh in zakaj?

Logar: Če pustim ob strani vrsto izzivov, s katerimi se Evropska unija sooča, je eden ključnih izzivov − predvsem na zunanjepolitičnem področju − šibka volja držav članic za doseganje soglasja. Recimo na primeru migracijske zakonodaje, ki potrebuje korenito osvežitev. Čeprav se vsi tega zavedamo že od leta 2015/16, pa se nekako ne premaknemo naprej. Tu bo recimo zelo aktiven notranji minister Hojs. Da bi zagotovili učinkovitejše obvladovanje migracijskih pritiskov, si bo Slovenija prizadevala za napredek v pogajanjih o novem paktu o migracijah in azilu ter za okrepitev vloge EU na področju zunanje razsežnosti migracij.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson (foto: EPA)

Potem je tu še cela vrsta vprašanj, ki jih bomo obravnavali v sklopu prioritet, zato ste lahko prepričani, da nam dela ne bo zmanjkalo.

DEMOKRACIJA: Kakšen je bil odziv članic EU glede prioritet slovenskega predsedovanja?

Logar: V vseh dosedanjih pogovorih, ki sem jih imel z zunanjimi ministri držav članic Evropske unije, je bil odziv na naše prioritete pozitiven. So v bistvu tisto, kar EU ta čas potrebuje. Mi pa bomo potrebovali podporo drugih držav članic, da jih bomo v čim večjem obsegu udejanjili.

Na področju okrevanja je jasno, da države članice pričakujejo od nas, da bomo učinkovito vodili razpravo o nacionalnih programih za okrevanje s ciljem, da sredstva 750-milijardnega svežnja za okrevanje čim prej najdejo pot do konkretnih projektov gospodarske obnove v državah članicah.

DEMOKRACIJA: Kako bi ocenili dosedanje delo tria predsedstev?

Logar: Nemčija, Portugalska in Slovenija, ki sestavljamo aktualni t. i. trio predsedstev, zelo dobro sodelujemo na delovni in tudi na politični ravni, kar pomeni, da se redno srečujemo in pregledujemo opravljeno delo pri posameznih dosjejih in doseganje ciljev. Dobra komunikacija je še posebej pomembna pri dosjejih, ki jih obravnava več zaporednih predsedstev, kot je recimo na področju digitalizacije ali Konference o prihodnosti Evrope. Skratka, sodelovanje in dosedanje delo ocenjujem izrazito pozitivno.

DEMOKRACIJA: Del evropske politike, predvsem levo usmerjene, lobijev in medijev že nekaj časa pritiska na slovensko vlado. Ali bo to vplivalo na izpeljavo našega predsedovanja, in če bo, koliko?

Logar: Niti ne. Mi bomo svoje naredili. Lahko verjamete, da bomo dali vse od sebe. Bodo pa zagotovo nekateri posamezniki še naprej poskušali krniti ugled Slovenije v tujini. Predvsem zato, ker niso na oblasti njihovi. Ampak tisti Sloveniji pač ne želijo dobro. Jaz in moja ekipa pa Sloveniji želimo vse najboljše!

DEMOKRACIJA: Ali je slovenska opozicija kakorkoli konstruktivno pripomogla k pripravam na predsedovanje? Zdi se namreč, da je njihov prvenstveni cilj čim bolj ovirati vladna prizadevanja?

Logar: Je, zelo močno. Celo ključno. S tem ko se je 27. januarja 2020 iz pozicije z enostransko potezo nekdanjega predsednika vlade prelevila v opozicijo.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine