Piše: C. R.
Tudi vzhodnoevropske države ne hrepenijo po Zahodu, ne želijo kopirati tamkajšnjega sistema, ampak gredo svojo kulturno pot, pravi francoski zgodovinar Max-Erwan Gastineau, ki je v pogovoru za nedeljske novice radia Kossuth govoril o temeljnih razlikah med Srednjo Evropo in Zahodom.
Radio Kossuth: Gospod Gastineau, pred nekaj dnevi ste v enem največjih francoskih časopisov Le Figaro objavili članek o madžarskem pedofilskem zakonu. To ni prvič, da zagovarjate madžarsko vlado. Zakaj menite, da morate Zahodu pojasniti ozadje teh odločitev?
Gastineau: Moja naloga ni braniti madžarsko vlado, ampak poskušati Evropi pojasniti, da zgodovinsko in kulturno obstajata dve Evropi. Ni mi všeč aroganca Zahoda, ki misli, da je treba zahodno demokracijo uporabljati povsod in da je najboljša demokracija na svetu. Zdi se, kot da želi, da verjamemo, da Vzhodnoevropejci niso vredni toliko, kot so.
Najprej morate poznati zgodovino teh držav, Poljske, Madžarske, da bi razumeli, zakaj počnejo to ali ono.
Zato razmeroma veliko pišem o Madžarski, ker menim, da Madžarska brani model družbe in da temelji na kritiki liberalizma. Zame je to zelo zanimiva teza, ki v veliki meri temelji na resničnosti, na resnici.
Mi, Francozi, bi morali, namesto da kritiziramo, prevzeti nekatere od teh tez in vključiti to, kar kritizira Budimpešta, v primer Unije in Zahoda.
Radio Kossuth: In zakaj vas zanima ta vrsta neliberalizma?
Gastineau: Zato, ker ljudje danes Evropo zamenjujejo z liberalnimi vrednotami. Seveda je liberalizem pomembna filozofija, človekove pravice so pomembne, vse temelji na posamezniku, toda družbe, tako na Zahodu kot na Vzhodu, ne temeljijo le na teh pravicah. Imamo tradicijo, zgodovino, moralo. Evropa ne temelji le na pravicah in posamezniku, temveč tudi na zgodovini, kulturi in enotnosti, v kateri najdemo krščanstvo. Evropa potrebuje oba pola, posameznike in družbene skupnosti. Verjamem, da lahko vse to živi skupaj, Zahod, ki temelji na posameznikih, in konservativna družbena struktura Srednje Evrope.
Radio Kossuth: Sedemnajst od 27 držav, ki so razpravljale o pedofilskem zakonu, je bilo proti Madžarski, sedem pa jih je zakon podprlo. Med slednjimi so Slovaška, Slovenija, Poljska, Češka in Litva. Ali to ni naključje?
Gastineau: Ne. Toda tudi v Franciji tega nočejo razumeti, čeprav je bilo na televiziji nešteto razprav. Tu mislijo, da se vsi strinjajo z bruseljskimi vrednotami, in ne opazijo, da obstajajo razlike. Ne le med Vzhodom in Zahodom, temveč tudi med različnimi državami. Če pogledamo, katere države so bile proti Madžarski in katere za Madžarsko, vidimo, da je razlika očitna. Zahod se mora zavedati, da liberalna morala, ki se je pojavila v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, na Vzhodu ni tako močna prav zaradi njegovih tradicij in posebne zgodovine. Slednje je na Zahodu običajno zanemarjeno. Zato moramo poznati drug drugega in zgodovino Madžarov. Prepričan sem, da ste se mnogi med vami borili proti komunizmu z liberalnimi načeli, vendar je družba v bistvu precej konservativna. Tako pišejo srednjeevropski pisatelji, kot je Čeh Kundera, ki je zelo znan v Franciji. Medtem ko so se na Zahodu leta 1968 borili za spremembo morale in razgradnjo družbe, so na Vzhodu nasprotno gradili na skupnostih in ohranjali krščanstvo, ki ga je ogrožal komunizem. Z drugimi besedami, leta ’68 sta obstajali dve Evropi, tako kot obstajata dve Evropi zdaj. Seveda med njimi obstaja nasprotovanje in rivalstvo. Srednjevzhodna Evropa želi rešiti Evropo, počuti se ogroženo in potrebuje pomoč za preživetje.
Radio Kossuth: Ali Zahod ne dela iste napake v Aziji ali Afriki? Ali v arabskih državah, kot je Irak, kjer so razmere slabše kot pred dvajsetimi leti?
Gastineau: Da, in o tem sem pisal v svoji knjigi. Leta 1989 sta Amerika in zahodni svet verjela, da so vsi narodi sveta zgrajeni na enakih temeljih. Enak model so želeli videti na Balkanu, v Srednji Evropi, Južni Afriki ali Latinski Ameriki. Tako je bilo vse do tako imenovane arabske pomladi. Verjeli smo v isto prerokbo, v isto enotnost. Tega obdobja je konec. Mislim, da vzhodnoevropske države ne hrepenijo več po Zahodu, ne želijo kopirati tamkajšnjega sistema, ampak gredo raje po svoji kulturni poti.
Enako se dogaja v drugih delih sveta, na primer v Aziji. Kitajska ali Singapur uporabljata drugačen model. Predvsem zaradi Konfucijevih naukov verjamejo, da svet sestavljajo različne kulture in da lahko uspemo brez prilagajanja zahodnemu modelu, ki so ga poskušali uveljaviti v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.
Radio Kossuth: In kdo mislite, da bo koga bolj razumel? Z zahoda na vzhod ali obratno?
Gastineau: Ni vse črno-belo, saj med srednjeevropskimi državami obstajajo razlike, potekajo razprave, obstajajo socialdemokrati, konservativci ali liberalci, tako kot na Zahodu. Tudi v Franciji je močno prisotno prepričanje, da je treba braniti francoske in evropske tradicije. Veliko Francozov nasprotuje večkulturnosti ali mavričnim družinam. Mnogi ne želijo migrantov, ki se ne morejo vključiti. Ljudje vse pogosteje vsiljujejo svojo voljo politikom. To se je zgodilo na primer v Veliki Britaniji. Pričakujejo družinsko trdnost in spoštovanje evropske tradicije v razmerah globalizacije.
Radio Kossuth: Ali obstaja možnost, da bo Emmanuel Macron nekega dne razumel, kaj želi Orbán?
Gastineau: Ne, mislim, da ne. Če berete njegove govore in razprave, boste videli, da je Macron človek iz devetdesetih let prejšnjega stoletja. Še vedno verjame, da obstaja globalno soglasje o tem, kaj je demokracija in kaj so človekove pravice. Ni razumel, da je to del idealizma Zahoda. V devetdesetih letih se je začelo dogajati nekaj drugega. Prebral sem veliko Orbánovih govorov, ki so pokazali, da je v svetu veliko gibanja. Huntington je enako dejal, ko je govoril o spopadu civilizacij. Morda je Macron vse to razumel, vendar se oklepa korenin starega sveta. Iz teh korenin je podedovana francoska tradicija, francoski ali evropski duh. Opira se na abstraktne vrednote in poskuša premagati Srednjo Evropo, ki temelji na konservativnih tradicijah. Zato je pred nekaj dnevi izgubil volitve. Res je, da so ti rezultati pokazali tudi, da je velik del Francozov obrnil hrbet politiki. To se kaže v obliki fizičnega ogorčenja z neudeležbo na volitvah. “Zakaj bi šel?” – sprašujejo. Težave so že trideset let enake: Brezposelnost, migracije, ki vodijo v internalizacijo, islamizacijo in nato terorizem. Tu so še zapuščene nekdanje industrijske regije in problem izobraževanja. Politiki že dolgo nimajo odgovora nanje. In če ne, zakaj bi jih izvolili? Francozi se še vedno zanimajo za politiko, vendar vidijo nesposobnost politikov in njihovo nezmožnost reševanja težav francoskega naroda.
Radio Kossuth: Vaš mladi kolega zgodovinar Thibaud Gibelin je napisal knjigo z naslovom “Orbán igra in zmaguje”. Ali se z njo strinjate?
Gastineau: Mislim, da je Orbán nadarjen politik Fidesza, ki razume, kaj si ljudje želijo. Ko sodelujem v političnih razpravah v francoskih medijih in ga omenijo, rečem, da ni samo politik, ne samo dober strateg, ampak tudi dober teoretik. To, kar govori, tudi uresničuje, in to me kot zgodovinarja zelo zanima, ne glede na to, ali se z njim strinjamo ali ne. Zagotovo je eden redkih politikov, ki ima vizijo in jo tudi uresničuje. Da, Viktor Orbán igra in zmaguje, ker ima vizijo sveta, ki je skladna z vizijo madžarskega ljudstva in posledično z vizijo evropskih narodov. To je vrnitev k narodom, obramba ogroženih nacionalnih kultur in tradicij ter podoba močne države, usmerjene v interese naroda.
Vir: hirado.hu
