Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Sproščanje ukrepov in interventni ukrepi za ohranjanje delovnih mest so v veliki meri pripomogli k z zniževanju brezposelnosti, slednja pa je tudi meseca junija upadla. Junija je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 71.094 oseb, kar je 5,4 odstotka manj kot mesec poprej. V zadnjem mesecu se je zaposlilo največ prodajalcev, tajnikov, natakarjev in čistilcev, kar je po besedah ekonomista Igorja Mastena posledica sproščanja ukrepov. Nizka brezposelnost pa je prav tako rezultat spodbudnih ukrepov vlade. “Država je skozi ekspanzivno politiko spodbujala trg dela, prav tako pa so na zaposlovanje vplivali ukrepi, ki so spodbujali trošenje prebivalcev,” je še poudaril.
Brezposelnost vse od meseca marca upada, prav tako je brezposelnost upadla tudi meseca junija. Po podatkih zavoda za zaposlovanje je bilo junija 5,4 odstotka manj oseb brezposelnih v primerjavi z mesecem majem in 20,5 odstotka manj kot junija lani. Tudi število prostih delovnih mest se povečuje, ker pa se brezposelnost znižuje po celotni državi pa delodajalci opozarjajo na primanjkovanje delavcev. “Nizko stopnjo brezposelnosti imamo na račun sproščanja ukrepov, odpiranja dejavnosti in ekspanzivne politike države,” je pojasnil pozitivne podatke na trgu dela ekonomist Igor Masten.
Junija se je na novo na zavodu prijavilo 3532 brezposelnih oziroma 4,6 odstotka manj kot maja in 53,3 odstotka manj kot junija 2020. Med na novo prijavljenimi je bilo 315 iskalcev prve zaposlitve, 1797 brezposelnih zaradi izteka zaposlitev za določen čas, 42 brezposelnih zaradi stečajev in 553 presežnih delavcev, so zapisali na STA. Med brezposelnimi je večji odstotek žensk, kakor moških. Starejši od 50 let predstavljajo več kot 39 odstotkov deleža brezposelnih, več kot polovico brezposelnih pa ostaja dolgotrajno brezposelnih.
V primerjavi s predhodnim mesecem se je za štiri odstotke zmanjšalo prijavljanje iskalcev prve zaposlitve, za 4,5 odstotka manj je bilo prijav brezposelnih zaradi stečajev, za 11,8 odstotka manj presežnih delavcev in za 3,5 odstotka manj tistih, ki jim je prenehalo delovno razmerje za določen čas. Od 7586 brezposelnih, ki jih je zavod minuli mesec odjavil iz evidence, se je zaposlilo oziroma samozaposlilo 5656 oseb, kar je 4,7 odstotka manj kot maja in 19,5 odstotka manj kot junija 2020.
Po sproščanju ukrepov se je okrepilo zaposlovanje
Med tistimi, ki so se zaposlili, je bilo največ prodajalcev, tajnikov, natakarjev, čistilcev, strežnikov in gospodinjskih pomočnikov ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, delavcev za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, kuhinjskih pomočnikov, komercialnih zastopnikov za prodajo, voznikov osebnih vozil, taksijev in lahkih dostavnih vozil, skladiščnikov in uradnikov za nabavo in prodajo ter kuharjev. “Sproščanje ukrepov in odpiranje dejavnosti je pozitivno vplivalo na padec brezposelnosti,” je še dejal Masten.
Brezposelnost se je tudi junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda. Najbolj je upadla v območni službi Koper (-11,5 odstotka), sledile pa so službe Kranj (-8,2 odstotka), Murska Sobota (-7,5 odstotka), Nova Gorica (-7,5 odstotka), Ptuj (-sedem odstotkov), Maribor (-4,9 odstotka), Velenje (-4,9 odstotka), Novo mesto (-4,8 odstotka), Sevnica (-4,5 odstotka), Celje (-štiri odstotke), Trbovlje (-3,8 odstotka) in Ljubljana (-3,4 odstotka). Na vprašanje ali se bo brezposelnost jeseni ponovno dvignila pravi Masten, da je to odvisno predvsem od poteka epidemije. “Če bo država ponovno šla v zaostrovanje ukrepov zaradi epidemije, lahko pričakujemo ponovno porast brezposelnosti, a je pričakovati, da ukrepi ne bodo tako strogi kot so bili lani spomladi,” je še dodal.
Brezposelnost je najbolj upadla v Velenju v primerjavi z lanskim junijem
V primerjavi z lanskim junijem pa se je brezposelnost bolj kot na ravni države zmanjšala v območnih službah Velenje (-31,4 odstotka), Kranj (-30 odstotkov), Murska Sobota (-27,9 odstotka), Koper (-22,8 odstotka), Nova Gorica (-21,8 odstotka), Celje (-21,2 odstotka) in Ptuj (-20,9 odstotka). Najpočasneje se brezposelnost zmanjšuje v službi Sevnica (-14,1 odstotka). Delodajalci, med katerimi je bilo največ delodajalcev s področja izobraževanja, predelovalnih dejavnosti, gradbeništva, drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti, zdravstva in socialnega varstva ter gostinstva, so junija zavodu sporočili 16.195 prostih delovnih mest, to je 23,4 odstotka več kot maja in 54 odstotkov več kot junija 2020.
V prvem polletju letošnjega leta pa je bilo uradno brez dela v povprečju 81.286 oseb, kar je 3,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. V tem času se je na zavodu na novo prijavilo 30.968 brezposelnih, kar je 42,9 odstotka manj kot lani v tem času. Največ oseb se je prijavilo, ker so izgubile zaposlitev za določen čas, in sicer 17.027. Prijavilo se je še 2324 iskalcev prve zaposlitve ter 6193 presežnih delavcev in stečajnikov. Iz evidence se je na drugi strani odjavilo 47.157 oseb, od teh 36.461 zaradi zaposlitve, kar je 17,6 odstotka več kot v primerljivem obdobju lani. V tem obdobju so delodajalci zavodu sporočili 71.870 delovnih mest, kar je 35 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
