-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Gradniki slovenske demokratizacije in osamosvojitve

Piše: Mag. Igor Omerza

Od kod »graditi« ta prispevek? Verjetno je najbolje začeti s tistimi dogodki, posamezniki in asociacijami, ki so neposredni predhodniki znamenitega Odbora za varstvo človekovih pravic (ustanovljen 3. junija 1988), kajti tam se je zbrala vsa oporečniška energija, ki je potem v kratkem času dosegla razpis demokratičnih volitev in iz tega izhajajočo dejansko osamosvojitev Slovenije.

Treba je namreč vedeti, da se beseda »osamosvojitev« v socialistični Sloveniji vse tja do konca 80. let prejšnjega stoletja ni smela javno uporabljati. Zato je šele iz procesov demokratizacije v Sloveniji, ki jih režim ni več mogel krotiti, posledično sledila realistična ideja osamosvojitve in nato tudi njena operativna realizacija. Brez desetletnih demokratizacijskih procesov in svobodnih volitev aprila 1990 ter volilne zmage Demosa tudi osamosvojitve ne bi bilo!

Od pojava punka do ustanovitve Nove revije

Nasprotovanje diktaturi v socialistični Sloveniji je bilo sicer navzoče ves čas njenega obstoja. Toda vse to je uspešno dušila vse navzoča tajna politična policija ozkega komunističnega vrha (ponarodelo Udba). Zato pojav fronte zahtev po spremembah konec 70. let in v 80. letih 20. stoletja ni nekaj, kar bi izšlo iz niča. Razlika je v tem, da so bile tedaj notranje (končevanje Titove ere) in zunanje (poljska Solidarnost začne razbijati monolitni vzhodni socialistični blok) okoliščine takšne, da te demokratične fronte režimu in njegovi tajni policiji ni bilo več mogoče uničiti ali utišati. In tu nosi prvenstvo slovenski punk, kajti oktobra leta 1977 so ob nastopu skupine Pankrti zarohneli ojačevalci v telovadnici moščanske gimnazije v Ljubljani.

Toda slovenski punk še ni bil politično ali klasično oporečniško gibanje. Značilno za slovenski punk je, da je bil to upor proti dolgočasnemu samoupravnemu socializmu, ki je prežemal vso družbo. Zato je povzročil razburjenje in represijo režima nad njegovimi protagonisti.

Je pa vsekakor punk močno usekal v mučno tihoto in pomagal pri nastanku Nove revije. Ta se je začela v mukah rojevati s pobudo za revijo junija 1980, končala pa je svojo demokratično in osamosvojitveno pot marca 1990 s številko Samostojna Slovenija.

Predlog za novo, mesečno slovensko revijo s podpisi 60 vidnih slovenskih kulturnih delavcev je bil poslan 11. junija 1980 oblastnim in kulturnim institucijam. No, po številnih peripetijah in spopadih je končno maja 1982 izšla prva številka Nove revije. Od takrat dalje slovenske zgodovine ni več mogoče pisati brez posebnega poudarka na tem mesečniku in t. i. krogu sodelavcev Nove revije. Postali so intelektualni prvoborci tako za parlamentarno demokracijo kot tudi za nacionalno samostojnost.

Celoten članek lahko preberete v najnovejši tiskani številki Demokracije!

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine