-2.9 C
Ljubljana
sobota, 23 novembra, 2024

Sposobnost nesposobnih

Piše: Davorin Kopše

Vsak dan dobivamo dokaze o resničnosti znane krilatice, da so nesposobni ravno toliko sposobni, da ustavijo sposobne. Lahko bi potegnili tudi vzporednico, da se laži ravno toliko primejo, da se zajedajo v resnico in jo popačijo. To je mogoče, ko nesposobnim dovolimo zasedbo vplivnih položajev in ko laži priklopimo na dovolj glasne zvočnike. Oboje lahko zaživi v sinergiji, ko dobi dovolj zagona, pa postane inercija sama po sebi in same sebe. Laž in zavajanje potisne nesposobne navzgor, ti pa iz svojih višin zaščitijo laž, katere zvočnike obdajo s plastjo težko prebojnega ali neprebojnega oklepa.

Znanost vodi v mračnjaštvo

Ta podnaslov sem napisal s tresočo roko in v upanju, da bo bralec bral naprej. To in še mnoge neumnosti so namreč v stranki Levica zapisali v svoj program. Ob branju njihovega programa človek ne ve natančno ali bere zavestne zavajajoče laži, ali pa se nesposobni trudijo onesposobiti sposobne. Levica je v svoj program med drugim zapisala: “Napredek znanosti in tehnike spremlja širjenje mračnjaštva in zdi se, da civilizacija sobiva z vse brutalnejšim barbarstvom. Tako v začetku 21. stoletja vse hitreje drvimo naprej v preteklost.” Edino s čemer se je v tem stavku mogoče strinjati je, da nas Levica z nebuloznimi stališči v začetku 21. stoletja vse hitreje potiska naprej v preteklost. Svoji prejšnji kolumni sem dal naslov “Pogled v levičarsko prihodnost je pogled nazaj”. Odločimo mi (na volitvah) dokler je še čas.

Produktivnost podaljšuje delovni čas

Višja kot je produktivnost dela, dalj časa delamo v bolj negotovih pogojih za slabše plačilo,” je še en nebulozni zapis, ki ga najdemo v programu stranke Levica. Levica nam poskuša dokazati, da se s podaljševanjem delovnega časa poveča produktivnost. Resnica ne prenese natolcevanj in praznega govoričenja in je precej drugačna od trditev Levice. Produktivnost v aktualnem času se v grobem povečuje zaradi učinkovitejše izrabe delovnega časa, razvoja produkcijskih sredstev, ki omogočajo izboljšanje kvalitete, s tem pa višjo dodano vrednost. Izpopolnjevanje tehnologij znižuje porabo energije, delavca pa razbremenjuje in mu zagotavlja čistejše in bolj zdravo okolje. To je po mnenju stranke Levica mračnjaštvo. V Levici ne sledijo resnici, s čimer spodbujajo negativno selekcijo z geslom “nesposobne na položaje”.

Socializem za 21. stoletje

V Levici trdijo, da socializem 21. stoletja ni kapitalizem z lepotnimi popravki. Seveda ni, socializem je popolno rušenje kapitalizma, ki je edini obstoječi delujoči sistem. Oni so za izgradnjo novega družbenopolitičnega sistema, v katerem od ljudi odtujena državna oblast vsakomur diktira, kaj naj počne, govori in misli (fašizem?!) in ne obratno, kot trdijo. Trdijo, da je njihovo vodilo vsestranski razvoj vsakega posameznika, polni razvoj človeških potencialov v sodelovanju z drugimi. S katerimi drugimi? S tistimi, ki smo proti njihovim umotvorom? So imeli v mislih morda okrog prinesene, ko so jim tiščali svoje zvočnike na ušesa in jih zavedli?

Miha Kordiš (foto: STA)

Oni bi v boju zoper kapitalizem zgradili strukture in oblike organiziranja, ki v praksi uresničujejo socialistična načela. Je to taktika obtoževanja kapitalistov, da utajujejo davke, če svojo lastnino umaknejo iz njihovega okolja nepovezanih teorij? Je to morda potiskanje kapitalistov z bajoneti v morje, kot se je izrazil njihov radikalni intelektualni presežek v DZ, Miha Kordiš?

Komentiram nekaj delov zavajajočega in škodljivega programa Levica

Proizvodnja za zadovoljevanje človeških potreb: V kapitalizmu je neskončno prisvajanje profita temeljno gonilo gospodarstva. Takšen sistem proizvaja krize, revščino in brezposelnost ter vse hitreje uničuje naravno okolje. Zato je profitni motiv treba nadomestiti z motivom zadovoljevanja družbenih potreb. Komentar: V tržnem gospodarstvu ni mogoče dosegati neskončnega profita, mogoče pa je dosegati potrebe trga in vseh akterjev znotraj njega. Proizvaja se namreč vse tisto, kar trg zahteva in sicer v okviru tistega kar zmorejo resursi. Če ne bi bilo povpraševanja, kar zahteva kupno moč, tudi proizvodnje ne bi bilo.

Družbena in skupnostna lastnina produkcijskih sredstev: Zasebna lastnina produkcijskih sredstev omogoča, da si manjšina lastnikov prisvaja produkte dela vseh, ki so za preživetje prisiljeni prodajati svojo delovno silo. Prevlada družbene lastnine je način, ki zagotavlja, da je naše skupno produktivno delovanje usmerjeno v svoboden razvoj vseh, ne pa v zasebne cilje kapitalistov, menedžerjev ali državnih birokratov.

Vrste pred izropanimi trgovinami v Venezueli (foto: Twitter)

Komentar: Lastnina kogarkoli je kategorija, ki je zaščitena z ustavo. Kdor je nosilec lastninske pravice, ima vso pravico, da uživa sadove, ki jih ta prinaša. Tako je tudi, ko je država lastnik, težava pa je v tem, da je država slab gospodar, saj lastnina države (predvsem pa soupravljanje zaposlenih) pomeni, da ni nič od nikogar in nihče ni za nič odgovoren. To je tudi odgovor na drugi del, ki problematizira zasebne cilje državnih birokratov. Slednje je sicer na glavo obrnjeno stališče, saj imajo državni birokrati edini interes prejemanje plač. Problem je lahko le korupcija, česar pa Levica ne omenja, kaj šele problematizira.

Demokratično načrtovanje gospodarstva: Zgodovina nas uči, da ne od ljudi odtujeno državno planiranje ne neizprosen konkurenčni boj nista zmožna zagotoviti gospodarstva po meri človeka. Zgolj tako, da je gospodarstvo podvrženo demokratičnemu nadzoru in načrtovanju, se lahko usmeri v zadovoljevanje družbenih potreb. Zato je treba nadomeščati tržne mehanizme z demokratičnim načrtovanjem proizvodnje in potrošnje v okviru okoljskih zmožnosti.

Komentar: Seveda nas zgodovina uči ravno nasprotno. Plansko gospodarstvo je sovražnik trgov, ki so regulator za uravnavanje ponudbe in povpraševanja. “Demokratično” načrtovanje po meri socializma je že v preteklosti pripeljalo vsak socialistični sistem do bankrota. Sklicevanje na varstvo okolja je le pesek v oči. Obubožano gospodarstvo po meri socialistov se namreč prej ali slej ne več bo oziralo na okolje. Empirično dokazano iz socialističnega raja SFRJ.

Demokracija na delovnih mestih: Na delovnih mestih morajo vladati odnosi enakopravnosti in sodelovanja, ne pa despotizem. Odpraviti je treba razkol med zamislijo in izvedbo. Le na ta način je mogoče zagotoviti družbeni značaj lastnine in preprečiti, da se oblikuje sloj upravljalcev, ki se povzdigne nad vse ostale. Zagotovljena mora biti enakopravnost vseh, ki delajo, ne glede na njihov pravni položaj. Komentar: Še en nesramen deloma prikrit poseg v lastnino in lastninske pravice. Rušenje subordinacije in prispevka glede na sposobnosti in usposobljenost je pot k uničenju vsakega sistema. Rušenje zakonitosti sistemov namreč povzročijo entropijo oziroma propad sistema sorazmerno z hitrostjo in temeljitostjo posegov socialistov. Kapitalist deli dobiček z delavcem v obliki pravične plače.

Solidarnost: Uspešnost družbe je treba soditi po tem, kako dobro zmore poskrbeti za najranljivejše, in ne po tem, koliko bogastva zmorejo nakopičiti tisti na vrhu. Socialistična družba deluje po načelu: vsak po svojih zmožnosti, vsakomur skladno z njegovimi potrebami. Komentar: Komentar ni smiseln, ker zapis kaže na to, da pisci programa niti Marxa niso brali. No, ali pa ga niso razumeli. Socializem namreč po Marxu velja šele za prehod v družbo, ki jo opisujejo, ta pa je popolna utopija.

Karl Marx na sliki skupaj s Friedrichom Engelsom.

Širjenje politične demokracije: Svoboda, vsake štiri leta izbirati svojega gospodarja, še ni demokracija. Zato je treba oblikovati in uvajati nove oblike sodelovanja skupnosti pri soodločanju o javnih zadevah in vsem zagotoviti tudi potrebne pogoje za uresničevanje teh pravic, kot je dostop do informacij in do sredstev komuniciranja. Komentar: Odgovarjam z vprašanjem; bi to dosegli s prisilo? Kakšna demokracija pa je to? Ta pot vodi edino v bolj ali manj postopno ukinitev volitev ali revolucijo.

Odpravljanje vseh oblik izkoriščanja in podrejanja: V kapitalizmu obstajajo številne oblike izkoriščanja in podrejanja, ki jih ni mogoče preprosto zvesti na razredni boj delavskega razreda in kapitala, kot so diskriminacija na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa. Zavezani smo boju proti vsem oblikam izkoriščanja in podrejanja v družbi, saj boja zoper diskriminacijo na podlagi rase, spola, spolne usmerjenosti, nacionalne oziroma etnične pripadnosti in hendikepa ne razumemo kot sekundarnih in podrejenih razrednemu boju, temveč prav tako bistvenih za uresničevanje socializma.

Komentar: Temu bi se lahko smejali, ampak je žalostno iz več vidikov. Nisem še namreč slišal, da bi kapitalizem, ki deluje v interesu ustvarjanja dobička (brzda ga konkurenca) diskriminiral na podlagi navedenih kategorij. Butasto!

Miroljubno sobivanje in enakopravnost narodov: Odnosi izkoriščanja in podrejanja se ne kažejo le v odnosih med posamezniki in skupinami znotraj držav, temveč tudi med državami, kar se najbolj očitno kaže v primerih imperialističnih vojn za nadzor nad naravnimi viri. Zato se borimo za enakopravne odnose med narodi, za miroljubno sobivanje in za pravico vseh držav do avtonomnega razvoja. Za blagostanje vsega svetovnega prebivalstva ob upoštevanju zmogljivosti naravnih virov in okolja ter medgeneracijske solidarnosti. Komentar: Izjava vredna kandidatke za miss sveta, stranka Levica pa z njo najbrž kandidira za delovanje znotraj OZN.

Kako naj zaključim? Naj mi bo tokrat dovoljeno po balkansko: “Jebe lud zbunjenog”. Po slovensko bi rekli, da slepec slepca vodi, zato videči Levice zagotovo ne bodo volili. Programa stranke Levica ne moremo jemati resno. Razen, če bi ga ponovno uresničili, kar pa bi pomenilo nov hud problem in zdrs v norost, ki smo jo na naših tleh žal že imeli.

Davorin Kopše je veteran vojne za Slovenijo, kandidat za evropskega poslanca ter aktiven državljan.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine