Piše: Pavel Ferluga
Komaj sem odprl »fb«/rn, po enem mesecu blokade, in objavil moj star članek »ANTISEMITIZEM KOT DOGMA«, kar se mi je zdelo povsem normalno, saj je članek doživel kar nekaj razburkane vode v levem večinskem časopisju in so me celo prijavili Tožilstvu in se razpisali zavajajoče, v več »naših« medijih, sem doživel hladno prho!. Spet blokada za 30 dni. Koprsko Tožilstvo je gladko zavrnilo takratno obtožbo, kar je bilo povsem logično in tudi utemeljeno, v kolikor sem le opisal moj pogled v časniku »Demokracija« o problematiki nelegalne migracije. Nimamo več častnih časnikarjev v naših medijih (80%) , a, na žalost, le »novinarje«. Da so »fb, Twitter, idr. zares dno »intelekta« bazalne mase, ni potrebno navajati, ampak njih pravila, bi pa morala biti v sozvočju z zakonodajo države gostiteljice, kjer deluje pravna stroka nepristransko. Daleč od tega! Pravila teh »velikanov« spleta, so povsem jalova, saj jih sami ne upoštevajo za vse uporabnike enako. So izrazito selektivni. Pri nas je to še slepcem vidno. Levičarju sem napisal, da ima očeta »pitekusa« (glede plitkosti njegovih komentarjev), pa so me blokirali. Če pa napišeš, da je treba pobiti Janezu Janši in desnim politikom njih družine, je to v standardih njih »pravilnika«, da ne govorim še o nizkotnem zmerjanju z neokusnimi epiteti, ki so na dnevnem redu, je pa to svoboda medijev.
Nemalo sem presenečen, kako se cenzorji na »fb« obnašajo in cenzurirajo kar po političnih simpatijah in pristranskem, njim na kožo prirejenem »pravilniku«, kjer VSE kar NI LEVO-SUČNO, je označeno za »sovražni govor«, ki ni v skladu z njih »pravilnikom«. Kaj pa je »sovražni govor«? Je kje v pravosodju obravnavan kot tak? Nedvomno ima vsako pravosodje odgovarjajoče odgovore na vsako pravno dilemo, a nisem še zasledil »pravne« definicije »sovražnega govora«, ki bi osvetlil razum posameznemu neukemu človeku, ki nima pojma o »pravosodju« (kot, n. pr. jaz). Še sedaj se spomnim mojega sorodnika, ki je izustil ta stavek, v zvezi z nekim tatičem, ki je ukradel nekaj vrednega v hiši bližnjega: »..če bi to bil moj sin, bi mu odsekal roko…!« Je ta človek izrekel »verbalni delikt« sovražnega govora in je za naše »pravosodje« zrel za pregon? Samo vprašam, ker mislim, da bi moralo sodstvo tudi odločati, na lastnem nacionalnem teritoriju, kaj je kaznivo in kaj ne in to bi moralo veljati tudi za tuje goste spletnih portalov »naše cenzure«, vedno, seveda, na nacionalnem teritoriju. Malo je držav, ki imajo tako urejen »pravosodni sistem«, kjer vlada »pravičnost« in te zanesljivo niso tiste države, ki so ENOUMNE, torej v bistvu, SOCIALISTIČNE (v vsej variaciji njih kameleonstva), četudi z oznako »ljudskih demokracij«. En tak hibrid je »naša država«. Vrh »našega pravosodja« je nedvomno »krivo-soden«, saj se dogajajo eklatantne sodne abnormalnosti, ki jih ni potrebno naštevati, saj tudi laikom področja, so povsem jasne. Zato tudi se dogajajo popolnoma nelegalni pregoni, ki so celo namensko zlovešči, ker glava državnega telesa je še vedno bolno »dvo-glava« z močnejšim delom LAŽI, ki prevladuje nad delom RESNICE, ki ima trnovo pot (eklatanten primer je oseba po imenu Janez Janša, ki je VEDNO vse, kar v resnici NI). Celo nekateri »proletarci«, se tega dejstva zavedajo, kar je vsaj spodbudno, da ne rečem morda odrešujoče, če bi sledil pravilen »efekt« (n. pr. pri volitvah)..
Nacionalno pravosodje ima povsod na lastnem ozemlju dolžnost, da bdi nad prekrški, ki so po zakonu pregonljivi. Kar pošteno odloči sodišče, v normalni državi, ki ima zaupanje državljanov, nihče ne more oporekati, na podlagi pravične utemeljene zakonodaje in ne sme biti politično pogojeno niti za hec, kaj šele vidno pristransko (Sodnice z okupatorsko zastavo in Titovko, da o drugih hujših, celo psiholoških pritiskih v njih »razsodbah«, ne govorim).
Danes ne moremo zanikati te eklatantne nepravičnosti »pravosodja«, ki v bistvu to ni, čeprav so nekateri sodniki, povsem pravični, a nimajo besede, ker preglasovani od »ideološko pravovernih«, ki so skoraj vedno v večini in kar je pošastno, v samem vrhu, celo pri US.
Ogromno bi se še dalo napisati o stranpoteh »našega pravosodja«, a to prepuščam pristojnim pravnikom, ki jih je še nekaj neomahljivih, čeprav tvegajo karierno zapostavljanje, zaradi pokvarjenega dvo-glavega vrha. Obup zavzame vsakogar, ki se zaveda, da neuke množice proletariata imajo znatno večje simpatije do LAŽI (po navadi je laž sladka in nepotrebna razlage, ker zadošča primitivnemu razumu). RESNICA je pa, po navadi, trda in nepriljubljena ter zapletena. To pa prepuščam psihiatrom, da razložijo ta razkorak.
Vsekakor, človeka prevzame malodušje, ko se zave takih eklatantnih neskladnosti v odnosih s svojim okoljem, ki pelje v obup.
Obstaja tržaški zelo star izrek v laščini: »Tra il DIRE ed il FARE, c’é di mezzo il mare!« (Med REČI in NAREDITI, je vmes MORJE!). Tega izreka naših sosedov (sicer »uboga modrost«, če parafraziram »ubogo umetnost«), verjetno naše »vrhovno krivo-sodstvo« ni nikoli slišalo, da bi globlje zapičilo svoj UM!
Pavel Ferluga je publicist in dolgoletni sodelavec tednika Demokracija.