Piše: Sara Rančigaj (Nova24tv)
Evropska komisija je odobrila nadomestilo Slovenije v višini 2,5 milijona evrov za opravljanje javne službe STA. Medtem ko v Socialnih demokratih poudarjajo, da bi morala vlada pričeti s financiranjem STA pa je predsednik vlade zagotovil, da gre za sredstva za nazaj in so bila skladno s pogodbo tudi izplačana. Poudaril je še, da bo STA ponovno financiran takoj, ko bodo predstavniku vlade UKOM-u, ki z njimi tudi sklepa pogodbe dostavili dokumentacijo in jo bodo po pregledu le-te s STA ponovno sklenili. Kljub očitkom direktorja STA Bojana Veselinoviča o slabem finančnem stanju, pa naj bi mu nadzorniki potrdili kar 16 tisoč evrov nagrade, kar znaša letno povprečno plačo zaposlenega na STA in se sliši absurdno ob kritikah, da STA nima nobenih sredstev.
Kot je poročal STA, je Evropska komisija sporočila, da bo v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh odobrila 2,5 milijona evrov nadomestila zanje – za opravljanje njene javne službe. “Javno financiranje bo prispevalo k zagotavljanju neodvisnih novic slovenski javnosti brez neupravičenega izkrivljanja konkurence na notranjem trgu,” so zapisali.
Evropska komisija je odločitev o tem, da je nadomestilo STA v skladu z evropskimi pravili o državnih pomočeh, sprejela na podlagi notifikacije slovenskih oblasti. Slovenija je v začetku januarja namreč komisijo obvestila o nameri nadomestila za STA za izvajanje dejavnosti obveščanja slovenske javnosti o nacionalnih in mednarodnih novicah v tem letu v vrednosti 2,5 milijona evrov.
“Kolikor vem, je to denar, ki je bil že izplačan po tistem, ko je bil zakon sprejet v DZ. Je pa po pravilih, ki obstajajo, bilo treba zaprositi za soglasje Evropsko komisijo. Ministrstvo za finance je to storilo, in kot pravite, je to soglasje danes prišlo. Ampak gre za sredstva, ki so že bila izplačana,” je predsednik vlade Janez Janša povedal za Radiotelevizijo Slovenija. Na Ukom-u pa so sporočili, da omenjene odločbe še niso prejeli, zato je tudi ne morejo komentirati.
Janša je jasen – STA bo prejela sredstva, ko bo izpolnila svoje obveznosti
“Vlada je prosila Evropsko komisijo za mnenje, ali gre pri financiranju STA za nedovoljeno obliko državne pomoči po sedmem protikoronskem zakonu januarja letos, torej šele po tistem, ko je začel veljati 31. decembra 2020. Za letos STA ni dobila niti evra, čeprav je Ukom v januarskem sporočilu za javnost napovedoval, da bo plačano vse, ko bo Evropska komisija sprejela dokončno odločitev, kar se je danes zgodilo,” je v odzivu še zapisal direktor Bojan Veselinovič. Na to se je Janša odzval na Twitterju in zapisal: “Izplačano vse za lansko leto na podlagi pogodbe z Ukomom, čeprav STA ni posredovala dolžne dokumentacije”. “Vse ostalo pa bo nakazano potem, ko bo STA izpolnila zakonske obveznosti, sklepe vlade in bo sklenjena pogodba z Ukomom za leto 2021. Kot vedno doslej.”
Veselinoviču kljub slabemu finančnemu stanju nagrada v višini letne povprečne plače zaposlenega na agenciji?
Pri celotni zgodbi pa je precej zanimivo, da je bila Veselinoviču s strani nadzornega sveta odobrena 16 tisoč evrov visoka nagrada, kljub “slabemu” finančnemu stanju agencije z ozirom, da je to ena letna povprečna plača zaposlenega na agenciji. Ukom-u se to zdi precej nenavadno, saj bi pričakovali od njih drugačno odločitev glede na finančno stanje podjetja. Na seji nadzornega sveta 26. aprila 2021 so se namreč odločili, da skoraj celotni lanskoletni dobiček namenijo za nagrado direktorju Veselinoviču v omenjeni situaciji pa bi vsak pametni investitor v zasebni družbi dobiček raje namenil za “hude čase”.
Takšna odločitev nadzornikov je v poslovnem svetu zaradi navedenega izjemno nenavadna, še bolj nenavadna pa zato, ker gre za podjetje v stoodstotni državni lasti. Iz odločitve nadzornega sveta je mogoče sklepati, da podjetje posluje odlično, torej očitno ne drži trditev direktorja Veselinoviča, da je vprašljivo, ali bo podjetje dočakalo svojo 30-letnico čez dober mesec. Če so direktorjeve besede resnične, pa je odločitev nadzornikov še toliko bolj sporna, saj gre v tem primeru za upravičeni sum plenjenja državnega premoženja, so še prepričani na Ukom-u.
V nasprotju z Veselinovičem pa naj bi novinarji prejeli kar 53-krat manjše nagrade za svojo delovno uspešnost. Če so omenjene navedbe resnične, to potrjuje navedbe o izkoriščanju posameznih novinarjev, ki jim direktor domnevno plačuje pet evrov za prispevek, plač redno zaposlenih pa od nastopa svojega položaja leta 2009 ni povečal, žal pa omenjenih informacij ne moremo preveriti, če so resnične. Kot so kasneje v člankih poudarili se naj bi Veselinovič sicer nagradi naknadno ustno odpovedal, a pa je odobritev le-te s strani nadzornikov nekoliko moralno nesprejemljiva ob dejstvu, da agencija dnevno razglaša svoj propad.