Piše: Imre Csekő (Magyar Nemzet)
Fidesz ima trenutno največ manevrskega prostora in neodvisnost, ki je sinonim za svobodo.
“Čeprav bi številne stranke rade sodelovale s Fideszom, nas zanima le zavezništvo s političnimi skupinami, ki so se pripravljene zavezati vrednotam tradicionalne desnice,” je dejala Katalin Novák. Družinska ministrica, ki je tudi podpredsednica Fidesza, pristojna za mednarodne odnose, meni, da je treba EU reformirati od znotraj. Izrazila je ogorčenje nad razrešitvijo Zsolta Petryja, vendar je hkrati dejala, da še vedno meni, da je Nemčija ustavna država.
Csekő: Gergely Gulyás je pred dvema tednoma na televizijskem poročanju o vladi dejal, da je Fidesz razvajen pri izbiri, saj bi ga rade imele v svojih vrstah vse desne politične družine. Kateremu se boš na koncu pridružil?
Novák: Naša stranka ima trenutno največ manevrskega prostora in neodvisnost, ki je sinonim za svobodo. Pravzaprav so številne stranke izrazile namero, da bodo v prihodnosti sodelovale s Fideszom. Tudi osebno prejemam številne odzive naših prijateljev iz EPP, ki pravijo, da obžalujejo, da nismo več del iste strankarske družine, vendar so prepričani, da se bodo naši dobri odnosi nadaljevali tudi v prihodnosti.
Csekő: Kako ocenjujete možnost, da bi vam sledile druge stranke in izstopile iz EPP?
Novák: EPP že dolgo ni več enotna. Mnogim ni všeč premik na levo, nekatere stranke [v EPP] se niso preusmerile na levico, in dejstvo, da je Fidesz odšel kot najmočnejša stranka v skupini, jim ne olajšuje življenja. Njihovi volivci težko razumejo, zakaj ne vodijo kampanje v istem zavezništvu kot Viktor Orbán, ki preprečuje prihod migrantov v svojo državo, zagovarja vrednote tradicionalne krščanske demokracije in je celo boljši od drugih, ko gre za nabavo cepiv. Zdi se mi, da obstaja velika verjetnost, da bodo v prihodnosti tudi druge stranke uradno napovedale prekinitev sodelovanja z EPP. Gotovo pa je, da je v družini, ki smo jo pravkar zapustili, veliko strank, ki bi rade še naprej sodelovale z nami.
Csekő: Ob koncu srečanja Orbána, Morawieckega in Salvinija so udeleženci poudarili potrebo po reorganizaciji evropske desnice. Kakšna bo ta nova pravica?
Novák: To bo pravica, ki pravi “da” svobodi, človeškemu dostojanstvu, družini, narodu in krščanstvu. Po drugi strani pa bo izrekel jasen ne priseljevanju, imperialni logiki, komunizmu, antisemitizmu in cenzuri. Ta nova desnica ne bo govorila v ugankah, ne bo govorila v bruseljskem jeziku in se bo ukvarjala z vprašanji, ki so za ljudi resnično pomembna. Skušala bo odgovoriti na vprašanje, kako lahko Evropa ponovno postane konkurenčna, hkrati pa ohrani svoje kulturno bogastvo in korenine.
Csekő: V zvezi s tem madžarsko-italijansko-poljskim srečanjem so v tisku poročali, da želi Matteo Salvini razdeliti migrante, ki so že prispeli na italijanska tla. Ali ne bi bila to težava?
Novák: Naši politični nasprotniki so od prvega trenutka poskušali razdeliti udeležence. To taktiko salame uporabljajo tudi pri modelu V4, tako kot pri EPP. Tudi tokrat so takoj poskušali vbiti klin med nas, češ da imata poljska PiS in italijanska Lega drugačne odnose z Rusijo. Ko je Donald Tusk komentiral srečanje v poljskih medijih, je nemudoma izigral “Vladimirja Putina”. Poljska je le zaradi svoje zgodovine in varnostne politike v drugačnem položaju kot mi ali Italijani. To zelo spoštujemo in paziti moramo, da ne škodimo interesom drug drugega. To velja tudi za položaj, ki ste ga omenili v zvezi s priseljevanjem. Zelo presenetljivo bi bilo, če bi Mattea Salvinija obtožili, da je naklonjen priseljevanju, saj ga že leta vlačijo od sodišča do sodišča, ker si je kot notranji minister drznil ustaviti ladje z migranti. Res pa je, da Italija zaradi svojega geografskega položaja ne more imeti povsem enakega stališča do tega vprašanja kot mi ali Poljaki. Vendar nas vse druži isto prepričanje: Prihodnost bo pripadla tistim, ki bodo podpirali družine.
Csekő: Fidesz, PiS in Lega imajo skupaj 67 sedežev v Evropskem parlamentu (EP), kar se ne zdi veliko. Za kaj bi lahko zadostovala?
Novák: Imam dobre razloge, da se ne želim ukvarjati s skrivnostnostjo številk. Seveda poznamo razmerje moči v Evropskem parlamentu. Te številke postanejo pomembne le, ko gre za volitve. Naši poslanci vidijo zagotovilo svobode v tem, da jim v prihodnosti ne bo več treba glasovati v skladu z diktatom skupinske discipline, ko bo šlo za pomembne odločitve. Glede na število poslancev, katerih vrednostni sistem je podoben našemu, pa je jasno, da je na obzorju resna desna sila.
Csekő: Matteo Salvini je za madžarsko revijo Mandiner dejal, da “bi imeli večino, če bi združili moči Evropska ljudska stranka (EPP), Evropski konservativci in reformisti (ECR), Identiteta in demokracija (ID) ter druge skupine”. Ali to pomeni, da vendarle razmišljate o EPP?
Novák: Veliko se špekulira tudi o možnosti, da bi družbi EKR in ID združili moči. Kar zadeva morebitno vlogo EPP, je to trenutno težko napovedati. Na primer, ni jasno, kaj bodo prinesle volitve v Nemčiji, kjer se trenutno zdijo razmere zelo nejasne: če se CDU/CSU ne bosta pobrali, se je bati, da bo naslednja vladna koalicija oblikovana brez njiju. Vprašanje je, ali bo kdo iz izgube priljubljenosti desnosredinskih strank potegnil ustrezne sklepe, namreč da se iskanje zaveznikov na levici ne izplača, saj se je treba odpovedati svojim načelom in vrednotam, da bi izpolnili zahteve takšnih partnerjev. To se je zgodilo v Španiji z ljudsko stranko in to se dogaja v Franciji z republikanci. Nekoč v prihodnosti bi se lahko prebudila tudi EPP: spoznala bi, da zaveznikov ne bi smela iskati na levici, čeprav tega trenutno ni videti in je takšna sprememba pod sedanjim vodstvom praktično nemogoča. Za nas je zanimivo le sklepanje zavezništev s političnimi skupinami, ki so pripravljene sprejeti vrednote tradicionalne desnice.
Csekő: Ali se lahko frakciji EKR in ID združita?
Novák: Še nismo prišli do točke, ko bi morali izbrati strukture. Prepričan sem, da je meje mogoče prestopiti – vsaj delno. Na srečanju v Budimpešti so sodelovali najvidnejši predstavniki glavnih strank frakcij EKR in ID. V Svetu Evrope obstaja desna koalicija, v kateri so skupaj stranke frakcij ECR in ID ter celo britanski konservativci. Zato precedensov za takšno sodelovanje ne manjka.
Csekő: Ali lahko z gotovostjo trdimo, da AfD kot nemška desničarska stranka ne bo vaša zaveznica? Zakaj si še naprej prizadevate za zavezništvo s CDU, ki se je usmerila na levo?
Novák: Za nas dobri odnosi z Nemčijo na vladni ravni niso pomembni le zaradi naših tradicij, ampak tudi zaradi skupnih gospodarskih interesov. Na Madžarskem je veliko nemških podjetij in to poslovno sodelovanje je zelo močno ne le z nami, ampak tudi s celotno skupino V4. Tudi bavarski premier Markus Söder je po odhodu iz EPP dejal, da je treba ohraniti odnose med državama. Zato je samoumevno, da je za nas zelo pomembno, da ohranimo dobre odnose s CDU. Nedavno pa je AfD na svoji strankarski konferenci izjavila, da želi izstopiti iz EU. Prizadevamo si za sodelovanje s strankami, ki želijo reformirati Unijo od znotraj. Tudi mi vidimo potrebo po spremembah, vendar je v našem interesu, da obstoječe napake popravimo od znotraj.
Csekő: Časopis Welt am Sonntag je v uvodniku ves čas govoril o “demokratični pravici”. Ali AfD ni demokratična stranka?
Novák: To je razprava, v kateri ne gre za AfD. “Demokratična pravica” dobesedno pomeni, da je za nas spoštovanje demokratičnih vrednot temelj, ki ga ne smemo prezreti. Ne želimo povedati, katere stranke, ki so trenutno zastopane v Evropskem parlamentu, so demokratične in katere ne. Predvsem postopek iz člena 7 proti nam kaže, do česa pripelje, če drugi samovoljno in brez pravne podlage dvomijo v vašo zavezanost demokraciji. Spoštovanje demokracije bo zato za nas tudi v prihodnje temeljnega pomena, kar seveda ne pomeni, da smo pripravljeni sodelovati s katero koli stranko demokratične desnice, saj obstajajo druge točke, kjer bi takšno sodelovanje lahko spodletelo.
Csekő: Čeprav ste pravkar poudarili pomen dobrih odnosov z Nemci, je Fidesz v primeru le enega Madžara, ki živi v tujini, na videz nepomembnem primeru Zsolta Petryja, sprejel rokavico, ne da bi bil mehak. Ali je bilo to res potrebno?
Novák: Ta primer ni nič nepomembnega. V državi, ki zdaj vodi Evropo, je postalo mogoče, da človeka odpustijo in s tem ogrozijo njegovo blaginjo, ker si drzne – mimogrede, v strpnem tonu – izraziti mnenje, ki se razlikuje od glavnega nemškega toka. To vzbuja strahove in lahko povzroči, da si ljudje ne upajo več izraziti svojega mnenja. Kadar se nekomu pripisujejo slabosti zaradi mnenj, ki jih izraža zadevna oseba, je to včasih le domneva. V primeru Zsolta Petryja pa ne gre za domnevo, saj vodstvo Herthe jasno pokaže, da je temu res tako. Pri tem sami priznavajo, da ta madžarski trener ni homofob, temveč strpna oseba, ki je v paru z odličnim strokovnjakom, in da je predmet njunega nesoglasja le vsebina njegovih izjav. Škandalozno je, da lahko delodajalec v Nemčiji danes to stori pred novinarji. Še posebej je pretresljivo, da je nemški minister za Evropo Michael Roth nato navdušeno pozdravil odločitev združenja.
Csekő: Gergely Gulyás je o primeru dejal: “Vprašati se moramo, ali je Nemčija še vedno ustavna država.” Ali menite, da je?
Novák: Da.
Csekő: Ali lahko svoj odgovor natančneje utemeljite?
Novák: Navedla bi lahko nešteto razlogov, zakaj menim, da je Nemčija pravna država, vendar je v tem konkretnem primeru razlog ta, da obstajajo pravna sredstva. Po mojih informacijah bo Zsolt Petry zadevo predložil sodišču, tako da mu bo nemško sodišče lahko ugodilo. Rada bi verjela, da bo tako.
Csekő: Preidimo k drugi zelo pomembni državi članici: Franciji. Bi bili pripravljeni sodelovati z Nacionalnim združenjem, ki ga mnogi vidijo kot izobčenca
Novák: V Franciji so množice ljudi, ki zahtevajo, da politični razred zastopa desničarske vrednote. Republikanska stranka, ki najbolje pooseblja nadaljevanje duha Gaullistov, s katerimi smo v dobrih odnosih in jih želimo uveljaviti, slabi, vendar pa obstaja še ena desna stranka, ki je postala izjemno priljubljena. Ne glede na to, ali nam je to všeč ali ne. Zato se moramo vprašati, kako se je stranka Le Penova znašla tako visoko v anketah, za kaj se zavzema in kako. Kot sem že dejala, želimo sodelovati s strankami, ki želijo reformirati Unijo od znotraj.
Csekő: Kaj kot politik menite o tem, da Ursula von der Leyen sedi na kavču v Turčiji? Ali dejstvo, da je bruseljska elita sredi epidemije iz tega dogodka naredila tako veliko zadevo, ne kaže, kako zelo nima stika z realnostjo?
Novák: Menim, da je bil ta incident precenjen. Pridobivanje cepiv in boj proti epidemiji sta trenutno veliko pomembnejši zadevi od takšnih protokolarnih težav. V oklepaju dodajam naslednji komentar: če bi se že znašli v tako neprijetnem položaju, bi lahko Charles Michel, ne glede na razvrstitev institucij, kot gentleman ponudil svoj stolček Von der Leyenovi. Ta bi se lahko odločila, ali bo ponudbo sprejela ali ne.
