Piše: Metod Berlec
Pogovarjali smo se z zgodovinarjem Andražem Koželnikom, ki je nedavno postal v. d. direktorja Inštituta dr. Jožeta Pučnika (IJP). Dotaknili smo se tudi aktualnega družbenopolitičnega dogajanja v Sloveniji.
DEMOKRACIJA: Andraž, glede na to, da sem član Sveta Inštituta dr. Jožeta Pučnika, te bom tikal. Nedavno si postal v. d. direktorja omenjenega Inštituta. Kako gledaš na Jožeta Pučnika glede na to, da si se rodil v času demokratizacije in nekaj let pred osamosvojitvijo Slovenije, pri kateri je glavno vlogo odigral prav Pučnik kot predsednik zmagovite koalicije DEMOS?
KOŽELNIK: Najprej naj se vam zahvalim za povabilo k intervjuju. Rojen sem bil aprila leta 1988, dober mesec dni pred začetkom zrežiranega sodnega procesa tedanjega komunističnega režima proti četverici, ki predstavlja rojstvo slovenske velike pomladi. Seveda v dogajanje okrog slovenskih osamosvojitvenih procesov nimam vpogleda kot nekateri, ki so bili v te procese dejansko vključeni. Iz tistega časa mi je v spominu ostalo, da me je mama ob zvoku siren nosila v klet v bloku, kjer je nekaj ljudi čakalo, kaj se bo zgodilo. Če se prav spomnim, je bilo to v času, ko je bil za Dravsko dolino napovedan zračni bombni napad na Vič blizu Dravograda in so nas že preletavala letala. Strah je bil takrat velik, saj mi je kljub otroškim letom ostal v spominu. Čeprav nisem bil dejansko vpet v te procese, pa so mi bili dogodki v zvezi z osamosvojitvijo vedno blizu, saj je to unikum v zgodovini slovenskega naroda. Dobili smo lastno državo, na katero smo čakali stoletja. Žal se skozi učni proces niti v gimnaziji niti kasneje na fakulteti nismo učili o osamosvojitvi Slovenije. Osamosvojitveni čas, v katerem je izredno pomembno vlogo odigral tudi dr. Jože Pučnik, sem spoznal skozi branje, ki sem si ga moral sam poiskati. V mojih šolskih letih se mi je zdelo, kot da je osamosvojitev Slovenije tabu, zato me je stvar še toliko bolj pritegnila. Skozi prebiranje literature, dokumentov in tudi pričevanj sem šele spoznal veličino dr. Jožeta Pučnika in zakaj ga lahko več kot upravičeno imenujemo oče slovenske države. Pučnik je v ključnih trenutkih, ki so bili nepredvidljivi in resni, prevzel nase težo bremena in odgovornosti ter vodenje Demosa in z dejanji pokazal, da mu gre za stvar.
DEMOKRACIJA: No, naj za vednost naših bralk in bralcev najprej rečeva nekaj besed o Inštitutu dr. Jožeta Pučnika bolj na splošno. S kakšnim namenom je bil inštitut ustanovljen?
KOŽELNIK: Na inštitutu si že od nekdaj prizadevamo za razvoj kritične misli in širjenje intelektualnega obzorja, saj lahko le z ostrim umom razumemo procese, ki sose ali se dogajajo v moderni družbi. Akademija dr. Jožeta Pučnika, ki jo vsako leto organiziramo, je bila ustanovljena prav z namenom kritičnega razmisleka o vprašanjih slovenske družbene in politične sfere, gospodarstva, kulture in drugih družbeno pomembnih področij.
Na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika se tudi trudimo, da se ime in lik Jožeta Pučnika ustrezno obravnavata doma in v tujini. V letu 2012 smo stavbo, v kateri je glavno tajništvo SDS, preimenovali v Hišo Jožeta Pučnika. S tem dejanjem se mu je simbolično vrnil dom, ki mu ga je odvzel nekdanji režim. Prav tako je vlada po Pučniku poimenovala osrednje slovensko letališče. Na pobudo evropskega poslanca Milana Zver se je ena od konferenčnih sob v evropskem parlamentu poimenovala po očetu slovenske države. Jože Pučnik je s tem postal prva osebnost v novejši zgodovini slovenskega naroda.
Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!
