Piše: Gašper Blažič
Dvomim, da kateri od bralcev še ni slišal za koliščarje, prastare prebivalce Ljubljanskega barja. Gre za še eno civilizacijo na slovenskih tleh iz zelo davnih časov, kar dokazujejo tudi številne arheološke najdbe.
Večina Slovencev se bo na koliščarje spomnila ob že skoraj legendarnem oglasnem sporočilu za izdelke (barve) Belinke: »Les je lep. – Ti ’maš domišljijo.« Marsikdo pa se bo spomnil tudi na najpomembnejši roman duhovnika in pisatelja Janeza Jalna »Bobri«, ki govori prav o življenju koliščarjev. Zgodovina ene od prastarih civilizacij na slovenskih tleh pa sega precej pred nastanek rimske Emone.
Nekoč je bilo jezero …
Močvirnata pokrajina južno od Ljubljane proti Igu sama po sebi ne vzbuja velikega zanimanja, a sestava tal priča o tem, da je bilo na tem območju plitvo jezero, ob katerem se je razvila naselbina. Nastala naj bi bila že pred 6500 leti, ko so tja prišli prvi poljedelci in pustili svoje sledove. Prvo koliščarsko najdišče so tako odkrili že leta 1875 pri Igu, danes pa je znanih že več kot 40 najdišč. Dve nekdanji naselbini sta bili vpisani celo na Unescov seznam kulturne dediščine, saj gre za ene najstarejših ostankov naselbin v okolici Alp. Primerki, ki so jih odkrivali arheologi, so precej različni: od ostankov kolišč pa vse do orodij in celo do preprostega orožja za lov tako iz lesa kot tudi kamna in kovin. Leta 2002 so arheologi naleteli na leseno kolo z osjo, ki ga sedaj hrani ljubljanski mestni muzej. Arheološke najdbe izhajajo iz različnih obdobij, tudi iz rimskega, v kasnejšem obdobju pa je mogoče zaslediti izdelke iz gline. Leta 1890 so na Kozlerjevem posestvu pri Črni vasi izkopali celo ladjo, primerno za plovbo v plitvih vodah.
Več si lahko preberete v novi Demokraciji!
