Piše: Luka Perš (Nova24tv)
“Vaše obtožbe so groteskne in politizirane. Dejanski sovražniki medijske svobode sedijo prav tu, v Evropskem parlamentu. Pod svobodo medijev razumejo le vsiljevanje evropske absurdne ideje o tem, kdo bi naj vladal. Tisto, kar ni njihovo mnenje, se obravnava za rasistično, homofobno, sovražno do Evrope in ljudi. To želijo cenzurirati in prikazati kot sovražni govor ali lažne novice,.” S temi besedami je evropska poslanka iz Nemčije Christine Anderson razkrila manipulativno resnico o evropski politični levici. Podobno je o dvoličnosti evropskih socialistov in liberalcev razpravljalo več evropskih poslancev iz konservativnih gibanj v Evropskem parlamentu.
Osrednji mediji na račun političnih točk leve opozicije brez sramu sramotijo Slovenijo na evropskem političnem parketu, ko jim to ugaja. V razpravi o medijski svobodi v Sloveniji so dominantni mediji v naši državi izpostavljali le mnenja iz političnih skupin evropskih socialistov in liberalcev, v katerih se nahajajo Tanja Fajon, Milan Brglez, Irena Joveva in Klemen Grošelj. Kot češnjo na torti so dodali še članico Nove Slovenije in že dlje časa politično nasprotnico sedanjega predsednika vlade, Ljudmilo Novak. Tako smo lahko že nič kolikokrat brali in poslušali o tem, da so se v Sloveniji od lanskega marca pričeli procesi avtoritarnosti. Vsaj tak občutek je dobil običajen državljan, ko je spremljal RTV Slovenija, POP TV, edicije iz Odlazkovega medijskega imperija in časopisnega trojčka tranzicijske levice Delo, Večer in Dnevnik. Zato vam predstavljamo drugo plat zgodbe, v kateri nekaj evropskih poslancev pove, da gre za umazano politično igro opozicije na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji.
Večina od zgoraj naštetih medijev so zasebni, zato o vsebini in o tem, kaj je najboljše za njihove bralce, poslušalce in gledalce, presojajo sami. Ne smemo spregledati ponovne vloge javne Radiotelevizije Slovenije, ki bi morala izpostaviti mnenje vseh vpletenih. Tako smo lahko videli le nastop Tanje Fajon in Irene Joveve, popolnoma nič pa o drugi strani. RTV dopisnica iz Bruslja, Mojca Širok je s cmokom v grlu sporočila, da v Bruslju ne načrtujejo aktivacije 7. člena Lizbonske pogodbe. A so njihovo dvoličnost razkrili uporabniki spletnih omrežij in predstavili mnenja nekaterih tujih evropskih poslancev, ki so obelodanili le to, kar neobremenjeni državljani Slovenije zelo dobro vedo. Dejstva o temu, kdo komu pripada in kaj brani, so se razkrila v primeru STA. Vladni UKOM je po zakoniti pogodbi zahteval dokumentacijo od direktorja Bojana Veselinoviča. Le ta se upira in se dela v očeh Fajonove, Joveve, nizozemske evropske poslanke Sophie N T’Veld in podpredsednice EK Vere Joureve za politično žrtev. Da so se zavzemale za laž, je v oddaji Tema dneva na naši televiziji razkril nadzornik STA Radovan Cerjak, ki je povedal, da je Veselinovič le s pogodbo med STA z Dnevnikom, oškodoval javno družbo vsaj za 250 tisoč evrov.
Christine Anderson: pravi sovražniki medijske svobode sedijo v Evropskem parlamentu
Slovensko javnost je presenetil odločen nastop evropske poslanke iz Nemčije, Christine Anderson. V svojem nagovoru je med drugim razložila, da sovražniki medijske svobode sedijo prav tukaj v Evropskem parlamentu. Mogoče je s tem posredno namigovala na predsednico stranke SD Tanjo Fajon. Le ta že mesece pripoveduje pravljice o koncu medijske svobode v Sloveniji in kot je priznala v Tarči, je na to temo opravila veliko telefonskih klicev z evropskimi kolegi. Definitivno pa je svojim evropskim političnim prijateljem pozabila omeniti, da na njihove novinarske konference niso vabljeni kritični mediji ali pa, da pod vodstvom njihove županje izvajajo medijske pritiske na javno RTV Slovenija.
A kot je pogumno povedala Andersonova, naj evropske politične elite iz vrst liberalcev in socialistov pometejo najprej pred svojim pragom. Vzpon domoljubnih političnih gibanj je le odgovor na zgrešeno bruseljsko politiko v zadnjih desetih letih. To se sedaj kaže tudi v dobavi cepiv za članice držav EU. Še vedno pa se raje ukvarjajo z notranjimi politični zdrahami v Sloveniji, na Poljskem in Madžarskem.
Poljska boljša od Nemčije po številnih parametrih pravic žensk
Poljska se je znašla na tnalu EU zaradi sprejetih odločitev glede splava. Tako so evropski moralisti hitro pričeli pridigati o tem, kako Poljska grozno skrbi za položaj žensk. A kot smo slišali v Evropskem parlamentu, gre za še eno globalistično levo liberalno prevaro z namenom, da se prikaže vladajoče na Poljskem kot novodobne Hitlerje. Resnica je popolnoma drugačna. Poljske ženske so na prvem mestu po zaposlenosti v EU, na tretjem mestu po visokih položajih, Poljska pa je tudi najbolj varna država glede spolnega nasilja med sedemindvajseterico članic EU. Po drugi strani je Nemčija na prvem mestu po zločinih, ki so jih zagrešili ilegalni migranti.
Niso pa pozabili omeniti Švedske, ki jo evropski socialisti in liberalci postavljajo za zgled integracije priseljencev. Posledica tega je, da se je število posilstev na Švedskem v zadnjih letih močno povečalo, o čemer smo že pisali. Na lanskem Blejskem forumu je predsednik poljske vlade Mateusz Jakub Morawiecki dejal, da na Poljskem medijskem trgu prevladujejo mediji, ki so blizu levim strankam in z njimi povezana t.i. “neodvisna” civilna družba.
V Sloveniji pa se medijski položaj drastično spremeni, ko pride na oblast t.i. pomladna konzervativna opcija, ki jo v Sloveniji na političnem parketu večinsko zastopa Slovenska demokratska stranka. Evropski poslanci, kritični do pobude socialistov in liberalcev v Evropskem parlamentu, niso pozabili izpostaviti, da vse tri države prihajajo izpod bivših totalitarističnih komunističnih režimov, ki imajo še vedno močan vpliv. A tega medijski kartel v službi bivšega režima v Sloveniji, ne bo priznal. Le zakaj ne?
