Piše: Andrej Sekulović
Med nominiranci za Nobelovo nagrado za mir je tako Donald Trump kot gibanje BLM. Trumpa je predlagal estonski konservativec, BLM pa norveški levičar. Med drugim nominirani so še Greta Thunberg, Julian Assange, NATO, Svetovna zdravstvena organizacija, Pedro Opeka, Aleksej Navalni, Svetovno skavtsko gibanje in še nekateri.
Nobelove nagrade, ki se podeljujejo od leta 1901 za izjemne dosežke na različnih področjih in se imenujejo po Alfredu Nobelu, švedskem industrialcu in izumitelju dinamita, ki je v ta namen zapustil večino svojega premoženja, veljajo danes za ene najprestižnejših nagrad v svetu. V preteklosti so to nagrado prejeli mnogi pomembni književniki, znanstveniki, politiki in voditelji.
Politična korektnost uničuje nagrado
Vendar pa se zdi, da že nekaj časa na podeljevanje teh nagrad močno vplivajo družbenopolitične spremembe, ki so se začele dogajati na Zahodu v drugi polovici 20. stoletja in so posledica po drugi svetovni vojni nastale levičarsko-liberalne kulturne hegemonije. Tako je danes izbira zmagovalcev in prejemnikov Nobelove nagrade za mir predvsem politično motivirana in v skladu s pravili politične korektnosti. To je prišlo do izraza leta 2009, ko je bil prejemnik Nobelove nagrade za mir takrat novoizvoljeni ameriški predsednik Barack Obama, ki je bil tudi sam presenečen nad odločitvijo Nobelovega sklada. Glede na to, da je ob prejetju nagrade Obama komaj dobro stopil v Belo hišo, lahko domnevamo, da je bolj kot zaradi kakršnih koli dejanskih dosežkov nagrado prejel zaradi barve svoje kože. Še bolj nenavadni, celo bizarni pa so nekateri letošnji nominiranci za to pomembno nagrado. Med njimi tako najdemo Greto Thunberg, borko proti podnebnim spremembam, in gibanje Črna življenja štejejo, ki je v prejšnjem letu povzročalo nerede in kaos zaradi smrti temnopoltega preprodajalca drog in kriminalca Georgea Floyda.
Gibanje nominiral levi socialist
Gibanje Črna življenja štejejo (Black Lives Matter) je za nagrado predlagal Petter Eide, poslanec norveškega parlamenta in član socialistične leve stranke. Gibanje naj bi si nagrado zaslužilo zaradi dosežkov v »globalnem boju proti rasizmu in rasni nepravičnosti«. V normalni družbi bi se verjetno vsakdo nasmejal ideji, da si gibanje, ki je v prejšnjem letu pozivalo k neredom in nasilju, povzročilo nepopisno škodo tako državi kot majhnim podjetnikom in trgovcem z zažiganjem in razbijanjem trgovin, restavracij in praktično vsega, kar mu je prišlo pod roke, zasluži nagrado za mir. Vendar pa žal živimo v časih, ko je politična korektnost za mnoge pomembnejša od zdrave pameti. Gibanje, ki je nastalo leta 2013, naj bi financiral tudi »filantrop« in milijonar George Soros, podporniki gibanja pa so povezani z Antifo in z drugimi sodobnimi marksističnimi gibanji, ki prav tako velikokrat pozivajo k nasilju proti svojim ideološkim nasprotnikom.
Nominiran tudi Donald Trump
Sicer je treba priznati, da nominiranci niso vsi tako bizarni. Poslanec Konservativne ljudske stranke Estonije Jaak Madison je nominiral sedaj že nekdanjega predsednika ZDA Donalda Trumpa. Glede na to, da v času svojega predsedovanja Trump v nasprotju s svojimi predhodniki ni zakuhal nobene nove vojne in da si je prizadeval za izboljšanje mednarodnih odnosov, si verjetno od vseh kandidatov najbolj zasluži nagrado za mir. Med drugimi nominiranci najdemo ustanovitelja WikiLeaksa Juliana Assangea, ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, Svetovno zdravstveno organizacijo in druge. Slovenski premier Janez Janša pa je predlagal misijonarja Pedra Opeko.