Piše: M.M.
Pred enim letom so iz kitajskega Wuhana začele prihajati slike, kako se Kitajska sooča s takrat še neznano boleznijo. Ko bi lani vedeli, kaj vse nas čaka. Danes, leto dni kasneje, je celoten svet še vedno v trdnem primežu pandemije in njenih posledic. Veliko teh bomo čutili še dolgo v prihodnost. A leto dni kasneje imamo proti novemu koronavirusu v Evropski uniji že vsaj tri varna cepiva. Cepljenih je bilo že 12 milijonov Evropejcev in to je velik uspeh! O zadnjih dogodkih v zvezi s cepivi smo se pogovarjali z evropsko poslanko Romano Tomc, ki vodi slovensko delegacijo pri Evropski ljudski stranki.
DEMOKRACIJA: Gospa Tomčeva, mineva že skoraj eno leto, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija uradno razglasila pandemijo COVID-19. V tem času Evropska unija ni zaspala. Zdi se, da je po začetnih zaostankih pri odzivanju le našla svoje poslanstvo ter v tem času veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti novemu koronavirusu.
TOMČEVA: Res je tako. Pogosto na institucije EU letijo očitki, da je njihov reakcijski čas zelo dolg. Tokrat je bilo drugače. Postopki so stekli zelo hitro, čeprav Evropska komisija nima širše pristojnosti na področju zdravstva. Evropski parlament je pri tem odigral pomembno vlogo, saj smo od lanske pomladi do danes sprejeli veliko predpisov, ki so pravna podlaga, po kateri Evropska komisija lahko ukrepa, sklepa pogodbe in se dogovarja v imenu vseh držav članic EU. Potrdili smo tudi vse potrebne dokumente za čim hitrejši dostop do evropskih sredstev. Če se spomnite, je bilo ob koncu lanskega leta največ govora o tako imenovanem večletnem finančnem okviru in skladu za okrevanje. S tem smo zagotovili sredstva, ki bodo pomagala državam pri spopadu s krizo.
DEMOKRACIJA: EU je v tem času tudi veliko investirala v raziskave in razvoj cepiva proti novemu koronavirusu, kajne?
TOMČEVA: To je bilo ključno za razvoj cepiva. Eno leto po izbruhu virusa že imamo varna cepiva, kar je izjemen uspeh. Razvoj cepiva po navadi traja veliko dlje. Tokrat so bile res vse sile usmerjene v to, da do njega pridemo. Za to pa je bilo potrebnega tudi ogromno denarja, saj so raziskave drage. Brez hitrih reakcij in pobud Evropske komisije in tudi drugih institucij tak uspeh ne bi bil mogoč. Evropska unija je v podjetja, ki proizvajajo cepiva, investirala 2,7 milijarde evrov in jim tako omogočila proizvodnjo cepiv še pred njihovo avtorizacijo. To je bilo tudi določeno tveganje. Vložili smo denar, ne da bi vedeli, ali bo prišlo do rezultata, ki smo ga pričakovali. No, na srečo se je to vendarle zgodilo.
(Celoten intervju si preberite v novi številki revije Demokracije.)
