3.8 C
Ljubljana
nedelja, 17 novembra, 2024

Težki časi za Grčijo: zaradi epidemije Covid19 si je pridelala rekordnih 35 milijard evrov minusa

Avtor: Vane T. Costa

Pandemija je v grških javnih financah za leto 2020 odprla luknjo v višini 21,7 milijarde evrov, saj so bili prvotni načrti za primarni proračunski presežek v višini 3,5 milijarde evrov nadomeščeni s primarnim primanjkljajem v višini 18,2 milijarde evrov, kažejo v ponedeljek objavljeni podatki finančnega ministrstva. Žal.

Kar se gospodarskih subjektov tiče pa kaže da vsa grška podjetja, in ne samo tista, ki so bila med blokado prisiljena zapreti, so med januarjem in septembrom lani izgubila skoraj 35 milijard evrov prihodkov. To med drugim kažejo najnovejši podatki, ki jih je objavil grški statistični urad. Te izgube naj bi bile še večje v četrtem četrtletju leta, vsaj v primerjavi s prvim in tretjim četrtletjem, kot posledica drugega bloka konec leta 2020 – obdobja, za katerega je tradicionalno značilna povečana potrošnja. Podatki ELSTAT (grškega statističnega urada), ki vključujejo novembrski promet, odražajo šok, ki ga je z drugo blokado povzročil trg, zlasti v maloprodaji in restavracijah. Trgovina na drobno, ki je bila prekinjena od 7. novembra, se je novembra v primerjavi z novembrom preteklega leta zmanjšala za 38,5%. Gostinska ponudba, ki je bila ustavljena od 3. novembra, je novembra v primerjavi z istim mesecem leta 2019 zabeležila 54,1-odstotni padec prometa.

Poleg tega podatki kažejo, da so grška podjetja v prvih treh četrtletjih leta 2020 skupaj ustvarila 193,84 milijarde evrov prometa, v enakem obdobju leta 2019 pa 228,68 milijarde evrov – razlika 34,84 milijarde evrov.

Skupni promet v tretjem četrtletju leta 2020 je znašal 69,80 milijarde evrov v primerjavi z 82,91 milijarde evrov v tretjem četrtletju preteklega leta – za 15,8% manj. To znižanje ni pomembno le zato, ker ima zaostanek 13,11 milijarde evrov, temveč tudi zato, ker kaže močan vpliv na gospodarstvo in poslovanje, saj je bilo v tretjem četrtletju le nekaj lokalnih blokad in niso bile zelo dolge. Nasprotno pa je grški premier Kyriakos Mitsotakis v parlamentu napovedal, da bo država prevzela dolg za 80 odstotkov najemnin, ki jih plačujejo podjetja, in bo podaljšala za še en mesec do vključno februarja. Poleg tega se spremembe dodatkov za brezposelnost nadaljujejo še dva meseca. Časovni okvir za nove ukrepe kaže, da vlada pričakuje, da se bo pandemija in njen vpliv začela umikati do konca marca.

Vsa razmišljanja, po njihovem, realno utemeljujejo s tem da bo umik same pandemije in s tem direktnih učinkov pandemije na tekoče delovanje gospodarstva začelo dopuščati delovanje gospodarstva od konca marca naprej ter da bo možnost za konkretno oživitev, posebej turizma, ki je Grčijo od vitalnega pomena za ekonomski obstoj, začel že z prvimi pomladanskimi vremenskimi in tudi turističnimi tokovi. Zato tudi na nek način predlog za razrešitev vprašanja tujih turistov ter neljube »administracije« ali COVID certifikatov glede vstopa turistov iz preostale Evrope ter od drugod.

Upajmo, bo njihov prislovični optimizem in ležernosti imel realno podlago v zastavljenih pričakovanjih.

Grški premier Kiryakos Mitsotakis ukrepa, kolikor je mogoče. (foto: Kathimerini)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine