Levičarski teroristi Antife in BLM divjajo po ameriških mestih. Politična levica prikazuje karierne kriminalce kot »mučenike«. Demokratska stranka je ustvarila pošast, ki je ne more več obvladovati. Nasilje uličnih teroristov je voda na mlin Trumpa in republikancev.
Letošnje volilno leto na oni strani Atlantika je v znamenju množičnih divjanj, ki jih izvajata levičarski teroristični gibanji Antifa in BLM (Black lives matter- »Črna življenja so pomembna«). Ta divjanja se dogajajo z odobravanjem demokratske stranke, ki ne le, da jih ne obsoja, ampak jih celo opravičuje, češ da v ZDA vlada sistemski rasizem, strahovito trpljenje zatiranih manjšin in celo, da Trump uvaja diktaturo, zaradi česar ljudje upravičeno protestirajo.
Kriza demokratov
Letos je v ZDA volilno leto. Novembra bodo ameriški volivci izbirali predsednika za naslednja štiri leta, poleg tega pa še volili tretjino zveznega senata, celoten predstavniški dom, pa tudi enajst guvernerjev zveznih držav in lokalna zakonodajna telesa v teh državah. Demokratska stranka nasploh, vsi mogoči »progresivni« levi liberalni aktivisti pa še posebej, že štiri leta obžalujejo Trumpovo zmago leta 2016 in se pridušajo, da bodo letos odstranili Trumpa in »zbrisali« republikansko stranko. Demokrati, progresivci, »nevladniki« in z njimi povezani mediji (kakšnih 90 odstotkov ameriških medijev) sicer že od volilnega dneva 2016 nenehno besnijo in razgrajajo, obmetavajo predsednika z blatom in ga skušajo spodnesti na vse načine. Njihovi poskusi se v tem letu le še stopnjujejo in zdaj protesti, ki so se medtem razvili v nasilna divjanja, v več ameriških mestih trajajo tako rekoč že vse poletje. Demokrati odobravajo in opravičujejo divjanja »protestnikov«, razlog zato pa je preprost − nič drugega jim ne preostane. Demokratska stranka je namreč kljub ustenju v resnih težavah, stara garda, ki obvladuje stranko, je izpeta in izžeta, brez idej kako naprej. Garniture, ki bi jih nadomestila, ni na vidiku, večino strankine strukture sestavljajo kruhoborci, ki jih predvsem zanimajo dobro plačani položaji. Med njimi ni videti kašne karizmatične osebnosti, ki bi pritegnila volivce, na obrobju stranke pa se zbirajo levičarski obsedenci, ki želijo »transformirati« ZDA v levičarsko multikulturno utopijo. Kriza demokratske stranke se kaže v tem, da niso bili sposobni najti nobenega karizmatičnega kandidata in da dejansko nimajo nobenega posebnega programa. Zaradi tega se zatekajo k ideološki demagogiji: Trump hoče uvesti diktaturo, odrešimo »trepeče manjšine«, rešimo planet, povečajmo davke za bogate, odpravimo sistemski rasizem ipd. Skratka, polno močnih floskul in nobenega konkretnega programa. Za nameček so s stalnim nabijanjem teh floskul v bistvu sami spodbudili levičarske obsedence k divjanju. In zdaj, ko se to dogaja, vrh demokratske stranke pravzaprav niti ne more nastopiti proti poulični teroristični drhali, ker bi s tem priznali, da s floskulami nikoli niso mislili resno. V bistvu so se ujeli v lastno zanko, ustvarili so pošast, ki je ne zmorejo več obvladovati. In zato skušajo na vsak način odgovornost za divjanje prevaliti na nekoga drugega, predvsem seveda na Trumpa, republikansko stranko in konservativce na splošno.
Lažni izgovori
Pocestna divjanja, požigi, napadi in plenjenja se torej že mesece odvijajo po več ameriških mestih, predvsem v Portlandu, Minneapolisu, pa tudi New Yorku, Chicagu, Washingtonu in celo v nekaterih manjših mestecih, kot je recimo Kenosha v Wisconsinu. Demokratska stranka torej išče izgovore, da jim ne bi bilo treba obsoditi divjanja, in za to so si izmislili »opravičljiv razlog«. V ZDA naj bi vladal sistemski rasizem in v sklopu tega ameriški policisti pobijajo črnce po ulicah. Ta razlog pa ima manjšo napako − je popolna laž. V ZDA so imeli črnega predsednika, imajo črne senatorje in kongresne predstavnike, sodnike na vseh ravneh od vrhovnega sodišča navzdol, župane, policiste, generale, milijonarje, univerzitetne profesorje. Sistemski rasizem? Kar pa se policistov tiče, res, zgodijo se tudi napake in včasih policisti prekoračijo pooblastila, vendar so v streljanjih v glavnem ubiti kriminalci, pri čemer so policisti streljali v samoobrambi, predvsem pa so policisti ustrelili več belcev kot črncev. Ampak demokrati in levičarji nasploh neprestano gonijo svoje floskule, večina medijev pa jim pri tem zvesto asistira.
Kriminalci kot »mučeniki«
Tako pridemo do prav norih situacij, v katerih so karierni kriminalci nenadoma postali ikone »boja za svobodo in pravico«. Konec maja je v policijskem postopku izgubil življenje drobni kriminalec George Floyd. Teroristični tolpi Antifa in BLM sta zanetili nemire, pridružili so se jima opranoglavi progresivni »aktivisti«, divjanje je dobilo podpro medijev in tudi demokratske stranke. Po njihovi interpretaciji je bil Floyd nedolžen naključni črnec, ki so ga premlatili in potem zadušili rasistični policisti. Za začetek: Floyd je bil obsojen kriminalec, ki je skušal unovčiti ponarejen denar, večina policistov na kraju aretacije pa sploh ni bila bele polti. Floyd je bil zadrogiran in se je fizično upiral aretaciji. In končno, niso ga zadušili ali zadavili, ampak je umrl med prevozom v bolnišnico zaradi posledic zadrogiranosti. Ampak medtem so levičarskih propagandisti in mediji že razglasili Floyda za mučenika, policisti so zaradi pritiska medijev obtoženi umora, drhal pa je začela razbijati in pleniti po mestih »v imenu pravičnosti«. Zdaj, ko v javnost počasi prihaja resnica, se pravi, da Floyda niso zadavili rasistični policisti, je seveda »mučenik« v trenutku izginil v pozabo, medtem ko divjanja še potekajo. No, konec avgusta si je ameriška levica našla novega mučenika, žrtev policijskega nasilja. In kakopak spet kriminalca.
Med upiranjem aretaciji je bil v Kenoshi v Wisconsinu ustreljen Jacob Black. In spet so šli vsi levi liberalni mediji v zrak, spet so se sprožili novi nemiri, spet so se aktivistični pravičniki kar prehitevali, kdo bo bolj ogorčen. Šlo je celo tako daleč, da so črni košarkarji v profesionalni ligi NBA stavkali v znak protesta proti »sistemskemu rasizmu«, v nekaterih drugih športih pa so se igralci pojavili na treningih v majicah, na katerih so izrazili podporo ustreljenemu Blacku. In spet se je izkazalo, da so si izbrali pravo perlo za mučenika. Black je bil namreč na seznamu iskanih oseb, ker je pred nekaj tedni na ponižujoč način spolno zlorabil svojo nekdanjo partnerko. Na usodni dan se je spet motal okoli njenega doma in policisti so se odzvali na klic. Med postopkom se je upiral, grozil policistom, da jih bo pobil, imel je nož in kazalo je, da bo enega policista dejansko pokončal, zato ga je drugi policist večkrat ustrelil v hrbet. Black je preživel s hudimi poškodbami in je pod stražo v bolnišnici, saj ga, kot rečeno, iščejo zaradi spolnega nasilja.
»Miroljubni protestniki«
Ker pa so mediji spet ustvarjali mučenika, so se sprožili nemiri tudi Kenoshi. Lokalni BLM in Antifa sta dobili okrepitev »aktivistov«, ki so v mesto prišli od zunaj in začeli z uničevanjem, Vendar pa so lokalni podjetniki najeli oborožene varnostnike, ki so je jim pridružili tudi nekateri prostovoljci. Konfrontacija med varnostniki in »revolucionarji« je pripeljala do streljanja, v katerem sta bila ubita dva »protestnika«, eden pa je bil ranjen. Strelec je bil sedemnajstletni prostovoljec Kyle Ritterhouse, ki so ga napadli »mirni protestniki« (kot jih konstantno slikajo mediji) in je v samoobrambi uporabil orožje, po streljanju pa se je sam predal policiji. Levica je zgodbo spet napihnila v smislu, da je rasistični podpornik Trumpa ustrelil tri miroljubne protestnike, izkazalo pa se je, da so bili vsi trije protestniki vse prej kot miroljubni. Ne le da so fizično napadali Ritterhausa, eden ga je celo skušal ustreliti s pištolo, vsi trije so namreč že obsojeni kriminalci. Eden od ubitih je bil obsojeni pedofil, drugi je bil obsojen zaradi družinskega nasilja, tretji pa zaradi vloma in zato, ker je pijan z orožjem grozil na ulici. Ta tretji, ki je sicer preživel streljanje, je imel pištolo, čeprav je kot obsojeni kriminalec sploh ne bi smel imeti. Se pravi, da jo je kupil na črno pri kriminalcih, lahko pa jo je tudi dobil s posredovanjem tovarišev, saj je dejaven član v »revolucionarnih« levičarskih organizacijah. Nemiri v Kenoshi so se končali, potem ko je na poziv župana v mesto vkorakala nacionalna garda.
Voda na Trumpov mlin
Ameriška levica vse te nemire organizira zato, da bi mobilizirala javno mnenje proti Trumpu in konservativcem, dogaja pa se prav nasprotno. Ta divjanja Trumpu le koristijo, saj jih njegov volilni štabi prikazuje kot dokaz, kakšne bodo ZDA pod demokrati. To, da je demokratska kandidatka za podpredsednico Kamala Harris celo dejala, da se divjanje ne bo končalo, niti če bo Trump poražen, in je tudi zbirala denar za obrambo aretiranih požigalcev in plenilcev ter da se vodstvo demokratske stranke ne upa ograditi do pouličnih zlikovcev, je voda na mlin Trumpa, saj se vse več neodvisnih volivcev obrača k njemu. Pa tudi mnogi demokrati se začenjajo spraševati, zakaj bi volili stranko, ki podpira nasilje. Še posebno tisti demokratski volivci, ki so jim divjaki uničili in izropali imetje, teh pa je precej, saj divjanja potekajo izključno v mestih, ki so tradicionalne demokratske trdnjave. To so opazili celo nekateri mediji (recimo NY Times) in začeli pozivati, naj se protesti umirijo ali pa se vsaj demokrati ogradijo od njih, saj se lahko zgodi, da v novembru volilnega poloma ne bo doživel Trump, ampak demokratska stranka.
Časovnica divjanja BLM in Antife po ameriških mestih
25. maj: Po aretaciji je v Minneapolisu zaradi prevelikega odmerka mamil umrl George Floyd, levica je obtožila policiste, da so krivi za njegovo smrt.
26. maj: BLM in Antifa sta začeli s »protesti« v Minneapolicu, ti pa so se takoj spremenil v divjanje in plenjene. Mediji so proteste še podžigali.
27. maj: Protesti so se razširili po več mestih v ZDA, demokratski politiki mediji so jim izražali vso podpro.
8. junija: Skupina anarhistov, BLM in Antifa so v Seattlu zasedli del mesta in razglasili »avtonomno cono«.
1. julija: Po treh tednih kaosa je županstvo Seattla končno s policijo »odpravilo« avtonomno cono.
3. julij: Gibanje BLM je objavilo, da so potekali protesti v njihovo podporo v 40 odstotkih okrožij v ZDA.
20. julij: Gibanje BLM je organiziralo »Stavko za črna življenja«, ki pa ni imela velikega odziva, Nekaj tisoč ljudi v ZDA je stavkalo okoli deset minut.
17.−20. avgust: Demokratska konvencija v Millwaukeeju v Wisconsinu, demokrati ne obsojajo divjanja levičarskih terorističnih tolp.
23. avgust: Streljanje v Kenoshi, v katerem je bil med napadom na policista ranjen iskani kriminalec Jacob Black.
24. avgust: Protesti v Kenoshi, več stavb je zagorelo, lastniki podjetij so najeli zasebne varnostnike, tem pa so se pridružili tudi prostovoljci.
25. avgust: Prostovoljnega stražarja Kyla Ritterhousa je napadla skupina »protestnikov«, dva napadalca sta bila ubita, eden pa ranjen.
24.−27. avgust: Republikanska konvencija v Charlottu v Severni Karolini, udeleženci so izrazili odločno nasprotovanje divjanju levih teroristov.
Antifa in BLM sta levičarski teroristični gibanji
Gre za skrajno levičarski gibanji, ki skušata nasilno uničiti zahodno civilizacijo. Antifa se sklicuje na »boj proti fašizmu«, fašisti pa so v njebih očeh vsi, ki ne pripadajo skrajni levici. BLM deli veliko skupne ideologije z Antifo, osredotoča pa se na »osvoboditev« črncev izpod »sistemskega zatiranja«. V bistvu gre pri obeh organizacijah za zbirko nasilnih brezdelnežev, katerih edini namen je ustvarjanje kaosa in upanje, da bodo nekoč nasilno prevzeli oblast. Gibanje BLM je nastalo pred nekaj leti, medtem ko je Antifa »na sceni« že več desetletij. Obe skupini sta bili bolj ali manj marginalni, medijsko podporo sta dobili šele v času, ko je ameriški predsednik Donald Trump, saj so ju Trumpovi politični nasprotniki in mediji skušali uporabiti za svoje cilje. Organizaciji se je uspelo infiltrirati na ameriške univerze, precej podpore po imata tudi med deklasiranimi sloji ameriške družbe zlasti zato, ker se »protesti« v režiji Antife in BLM navadno končajo z vsesplošnim plenjenem trgovin in lokalov.
Trump na konvenciji razgrnil svoj program
Pretekli teden se je z govorom predsednika Donalda Trumpa končala štiridnevna nacionalna republikanska konvencija. 70-minutni govor, v katerem je govoril o zmagah »v močvirju Washingtona«, spada med najdaljše govore na konvenciji v moderni zgodovini.
Trump je dejal, da so ga insajderji v Washingtonu prosili, naj se ne postavi po robu Kitajski in ji pusti, da jim jemlje njihove službe, jih goljufa in na slepo ropa. Trump se je zavzel za zaščito nerojenih in za drugi amandma. »Demokratični politiki nočejo zaščititi življenja nedolžnega, nato pa nam predavajo o morali in reševanju ameriške duše,« je zatrdil in pri tem poudaril, da s ponosom izjavlja, da imajo vsi otroci, rojeni in nerojeni, pravico do življenja, ki je dana od Boga! »Če želi demokratična stranka podpirati anarhiste, agitatorje, izgrednike, plenilce in tiste, ki zažigajo zastave, je to njihova stvar,« je dejal Trump in se kritično lotil tudi demokratičnih političnih elit zaradi njihovega poskusa, da nižjim razredom ne dajo priložnosti, medtem ko sami uživajo sadove svojih privilegijev. Označil jih je za »liberalne hinavce, ki bežijo daleč od kraja razbitin«. Kritičen je bil do tega, ker želijo zmanjšati sredstva, namenjena policiji, medtem ko imajo sami oborožene varnostnike, ki jih varujejo. Trump je poudaril nasprotovanje kulturi, ki si prizadeva za to, da bi dostojni Američani živeli v strahu, da bodo odpuščeni, izločeni, ponižani in odmaknjeni od družbe.
Med mnogimi govorci na štiridnevni konvenciji je bila tudi Trumpova žena Melania, katere govor (preberite v rubriki Globus) je bil med republikanci deležen velike hvale.
