Ruski volivci so pričakovano z veliko, več kot dvotretjinsko večino na referendumu podprli ustavne spremembe, ki bodo predsedniku Vladimirju Putinu omogočile, da ostane na oblasti še 16 let, potrjujejo uradni rezultati, objavljeni po preštetju vseh glasovnic. Za spremembe je po navedbah ruske volilne komisije glasovalo 77,92 odstotka volivcev.
V Kremlju so se na izide danes odzvali z besedami, da jih “vsekakor razumejo kot triumf” ter da je bilo glasovanje “referendum o zaupanju” predsedniku. “Zdaj ko so Rusi tako prepričljivo podprli spremembe ustave, bo vse to postalo temelj za boljšo prihodnost naše države,” je še dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitri Peskov.
Putin se je v prvem odzivu zahvalil državljanom. “Hvala lepa za vašo podporo in zaupanje,” je dejal v televizijskem nagovoru. Opozoril je, da so še vedno v procesu oblikovanja moderne Rusije. “Zelo malo časa je minilo od razpada Sovjetske zveze,” je povedal. “Rabimo mednarodno stabilnost in čas, da okrepimo državo in njene inštitucije,” je dodal.
Organizacija za spremljanje volitev Golos je medtem sporočila, da je prejela več kot 2100 pritožb zaradi domnevnih volilnih kršitev. Med njimi so tudi poročila o tem, da so vodilni svoje zaposlene prisilili v glasovanje. Referendum so v Golosu označili kot najhujši doslej z vidika kršitev, ki se bo v zgodovino zapisal kot napad na suverenost ruskega naroda.
Opozicijski voditelj Aleksej Navalni je že v sredo zvečer objavljene delne izide glasovanja na Twitterju označil kot “ogromno laž”, ki ne odraža realnosti. “Rezultati, ki so jih objavili, so laž, ki nima nič skupnega z mnenjem ruskih državljanov,” je dejal Navalni.
Zaskrbljenost so izrazili tudi na ameriškem zunanje ministrstvu. Kot je dejala tiskovna predstavnica Morga Ortagus, je Washington zaskrbljen zaradi poskusov ruske vlade, da manipulira volitve.
EU je Rusijo danes pozvala k preiskavi domnevnih nepravilnosti, vključno s siljenjem volivcev, dvojnim glasovanjem, kršitvami tajnosti glasovanja in policijskim nasiljem nad novinarji na voliščih. “Pričakujemo, da bodo ta poročila pravočasno preiskana, saj gre za resne očitke,” je povedal tiskovni predstavnik EU Peter Stano.
Vodja ruske volilne komisije Ela Pamfilova je vse kritike že zavrnila in v izjavi na televiziji vztrajala, da “ni nobenega dvoma”, da je bilo glasovanje “veljavno in legitimno”.
Referendum bi moral potekati že 22. aprila, a ga je Kremelj zaradi pandemije novega koronavirusa precej nejevoljno preložil. Predčasno glasovanje na referendumu se je začelo dan po veliki vojaški paradi v Moskvi ob 75. obletnici konca druge svetovne vojne, sreda kot glavni dan pa je bil tudi dela prost dan.
V sredo je ob strogih varnostnih ukrepih v Moskvi glasoval tudi Putin, ki je osebno oddal svoj glas na volišču na Ruski akademiji znanosti. Že v torek je državljane pozval, naj podprejo ustavne spremembe, da bi zagotovili stabilnost, varnost in blaginjo države.
Dolgoletni ruski voditelj Putin je spremembe ustave iz leta 1993 predlagal januarja. Oba domova parlamenta sta jih potrdila po hitrem postopku. Putin je vztrajal, da morajo imeti zadnjo besedo državljani, saj da bodo amandmaji z referendumom dobili legitimnost.
Državljani so na referendumu glasovali o celotnem svežnju ustavnih sprememb, ki prinašajo tudi v javnosti priljubljene ukrepe, kot sta minimalna plača in usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški.
Ustavne spremembe predvidevajo okrepitev pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ki je trdno v rokah Putinove stranke Enotna Rusija. Reforma v ustavo prinaša tudi prepoved gejevskih porok in omenja vero v boga, s čimer se Rusija oddaljuje od ateizma v času Sovjetske zveze.
A ključno je, da bo lahko Putin po njihovi zaslugi za predsednika države kandidiral še dvakrat, s čimer bo na oblasti – če bo seveda obakrat zmagal – ostal še 16 let. 67-letnik Rusijo kot predsednik ali premier sicer vodi že dve desetletji in je po Stalinu ruski voditelj z najdaljšim stažem.
Eden od amandmajev poleg tega določa, da mora kandidat na predsedniških volitvah v državi živeti preteklih 25 let, kar onemogoča kandidaturo prepoznavnima obrazoma ruske opozicije Navalnemu in Mihailu Hodorkovskemu.
Kot edina ruska regija, v kateri so volivci na referendumu zavrnili spremembe, sicer izstopa odročna in redko poseljena arktična regija Nenec. Dobrih 55 odstotkov volivcev je tam glasovalo proti amandmajem. To naj bi bilo sicer predvsem posledica dejstva, da tamkajšnje oblasti načrtujejo združitev s sosednjo regijo Arhangelsk, čemur nasprotuje lokalno prebivalstvo. Povsod drugod je bila podpora spremembam izredno visoka, ponekod, npr. v Čečeniji, celo skoraj stoodstotna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
