Danes zvečer ob 20.00 uri vabljeni k ogledu oddaje Beremo na Nova24TV. Naš tokratni gost bo etnolog prof. dr. Janez Bogataj s katerim bomo spregovorili o etnologiji in njegovih knjigah.
Janez Bogataj se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je leta 1971 diplomiral iz etnologije in umetnostne zgodovine. Leta 1981 je magistriral z delom Mlinarji in žagarji v dolini zgornje Krke, leta 1985 pa doktoriral z disertacijo Razvoj načina in tehnik etnološkega raziskovalnega dela na Slovenskem.
Med letoma 1972 in 1974 je delal kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju, od leta 1975 pa je postopoma napredoval s položaja asistenta do rednega profesorja na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani leta 1998. Vodil je predavanja, seminarje in vaje o temeljnih in aplikativnih temah iz etnologije Slovencev, zgodovine slovenske etnologije, metodike raziskovanja in etnološke muzeologije.
Sodi v generacijo etnologov, ki je od sedemdesetih let 20. stoletja v raziskovanju in širšem družbenem delovanju uresničevala teoretično in metodološko prenovo etnologije v Sloveniji, zgoščeno v načrtu raziskav vsakdanje kulture in načinov življenja v preteklosti in sodobnosti.
Bogatajevo raziskovalno izhodišče je, da so materialne danosti in prakse, družbene in simbolne razsežnosti bivanja različnih družbenih (poklicnih, teritorialnih, generacijskih, etničnih idr.) skupin nerazdružljive. Pri tem kot izvrsten poznavalec preteklih raziskav ljudske kulture povezuje njene značilnosti s sodobnim konceptom kulturne dediščine, tematizira načine njunega raziskovanja in sodobne izzive etnološke vede. V najširšem pomenu je njegovo osrednje raziskovalno področje etnologija slovenskega etničnega prostora in območij, kjer Slovenci živijo kot manjšine in izseljenci.
Tu je opravil večino svojih terenskih raziskav, ob njih zbral obsežno gradivo, dokumentirano v terenskih zapisih, risbah, fotografijah in avdiovizualnih posnetkih. Etnološka spoznanja je vpel v dobro poznavanje gospodarske, socialne in kulturne zgodovine ter naravnih danosti slovenskega ozemlja.
Od leta 2003 je bil tako vodja katedre za slovensko etnologijo; vse do upokojitve leta 2011, ko je prejel častni naziv zaslužni profesor. Občasno je predaval, predava tudi na Fakulteti za turistične študije v Portorožu in Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani ter številnih tujih univerzah. Je član številnih domačih in tujih združenj, ki se ukvarjajo z narodopisjem in etnologijo.
Leta 2003 je prejel Murkovo nagrado, prejel je tudi Red za zasluge Republike Slovenije in več prestižnih tujih nagrad. Je avtor ali soavtor več kot 80 knjig in številnih strokovnih člankov.
Našega tokratnega gosta bomo med drugim vprašali:
Gospod Bogataj, še enkrat lepo pozdravljeni v našem studiu. Ste eden najbolj znanih, če ne najbolj znani slovenski etnolog, zato bi vas za začetek vprašal, kaj sploh je etnologija?
Bi med vašimi predhodniki kašnega slovenskega etnologa posebej izpostavili? Ne vem, morda Nika Kureta, ki je predstavil slovenske ljudske praznike v štirih knjigah in kot prvi, mislim da leta 1947, dal idejo za Slovenski narodopisni slovar…
No, od Kuretove ideje za Slovenski narodopisni slovar, do izida Slovenskega etnološkega leksikona, ki ga imava tudi tu na mizi, je preteklo približno štiri desetletja. Pri njegovi pripravi ste tudi vi odigrali pomembno vlogo. V čem je dragocenost, pomen takega leksikona za slovenski narod, za Slovence, ki smo si šele leta 1991, dokončno izborili svojo samostojno državo?
Pred leti ste izdali knjigo Sto srečanj z dediščino na Slovenskem, lani knjigo Slovenija: kulturna dediščina na stičišču Alp, Sredozemlja, Panonske nižine in Balkana, če omenim samo dve vaši knjigi na to temo. V kolikšni meri se naša kulturna dediščina razlikuje od dediščine sosednjih narodov, oziroma kaj vse je vplivalo nanjo?
Napisali ste tudi knjigo Kultura poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril. Kakšna pa je slovenska tradicija in kultura obdarovanja v času božično novoletnih praznikov?
Etnolog Janez Bogataj je v zadnjih letih napisal vrsto knjig, ki so povezane s slovensko kulinariko, s slovensko kuhinjo, s slovensko prehrano. Ob koncu oddaje ga bomo tudi vprašali, kako kot etnolog gleda na globalizacijo, na naraščajoče migracije in čedalje bolj propagirano multikulturnost v svetu. In željo t. i. svetovljanov, kozmopolitov, da bi razlike med narodi praktično izginile, da bi se rase med seboj pomešale, da bi celoten svet res postal nekakšna globalna vas, kjer bi vsi govorili en in isti jezik, in bi imeli iste oziroma enake navede ter običaje. Se pravi, da bi bilo vse skupaj en velik dolgčas…
Skratka, pogovorna oddaja, ki je vredna vašega ogleda!
Vabljeni tudi na spletno stran www.vseknjige.si
