Dolgoletni direktor Slovenske filharmonije (SF) in zakoniti vodja društva Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije (KGOSF) je stopil v boj za preživetje direktorice mag. Marjetice Mahne in žrtvoval svojega dolgoletnega sodelavca in poslovnega partnerja mag. Klemna Hvalo. Le zakaj?
V glasbenih krogih je splošno znano, da je bivši direktor SF Boris Šinigoj zelo trmast in zamerljiv človek: če ni po njegovem, si z njim hitro v konfliktu. Da je tako, so za časa njegovega direktorovanja občutili na svoji koži številni ključni glasbeniki Orkestra SF, ki so zasedali vodilna solistična mesta in ki se jih je po domače rečeno znebil. Bilo jih je vsaj deset, po pričevanjih pa je bil na nekatere ljubosumen zaradi njihove umetnieške kvalitete in dosežkov, zaradi katerih pač niso bili njegovi kimavci. Svojo avtoriteto je gradil izključno s pozicije moči direktorja, imel je svoj krog izbrancev v orkestru in na zelo spreten način je vodil zavod z različnimi manipulacijami.
Če prezremo vse druge njegove kršitve pri vodenju zavoda, pa je bila nesporno že samo ustanovitev KGOSF dejanje, ki je vredno vse obsodbe, saj je s tem razbil takratni kolektiv orkestra na prvo- in drugorazredne. Danes na žalost zavod plačuje račune zaradi dolgoltnega vodenja strokovno nedorasle osebe, ki je že zdavnaj prestopila mejo moralnih normativov. Zavod, ki se je gradil vse od leta 1945, je danes vse prej kot v ponos graditeljem SF, kakršni so bili Škerjanc, Lipovšek in Lajovic, med uglednimi mednarodnimi umetniki najvišjega razreda pa omenimo le izjemne dirigente Vaclava Talicha, Milana Horvata in v zadnji dobi Emmanuela Villaumea.
Šinigoj je prekršil tudi eno svojih lastnih načel, s katerim se je v krogu glasbenikov tudi rad sam hvalil, in sicer da so v njegovem obdobju vse spore in slabe stvari počistili med zidovi SF, da ne bi notranje zdrahe slabo vplivale na podobo zavoda v javnosti. Zakaj je danes drugače?
Očitno se je pri predaji umetniškega vodenja KGOSF Klemnu Hvali, kateremu je Šinigoj sicer zaupal dolga leta, zalomilo. Šinigoj se sicer ni odpovedal funkciji predsednika društva, saj je seveda hotel ostati pripet na ta odličen vir “legalnega fušanja”, kakopak tudi za denar davkoplačevalcev, ki smo torej zelo podobno storitev plačevali dvakrat – prvorzrednim, kakopak. Hvala je izjavil, da je nastala situacija posledica njunega osebnega spora. Le zakaj? Odgovor za medije je Šinigoj kar sam podal: »Zato, da mene kot zakonitega zastopnika društva ne bo kdo krivil za dejanja članov društva!« Šinigoj je očitno spregledal dejstvo, da je kot njegov zakoniti zastopnik še vedno objektivno odgovoren za dejanja znotraj KGOSF.
Kje je torej bil Šinigoj kot predsednik društva zadnji dve leti in več, da je do tega sploh prišlo? Poslovanje KGOSF ga je vsa ta leta zanimalo le toliko, da je redno prejemal na roke enak delež honorarja kot glasbeniki, ki so aktivno igrali na koncertih. Po kuloarjih SF se že leta šušlja, da bi se ga glasbeniki želeli znebiti, zdaj pa so zaradi neplačanih honorarjev sklenili nenačelno koalicijo – proti kolegu Hvali, ki je bil zadnji dve leti poleg umetniškega vodstva KGOSF še umetniški pomočnik direktorice SF za orkester. To sezono in pol ni nikogar motilo – dokler so honorarji nemoteno pritekali na KGOSF (za prvorazredne), plače pa prav tako (za prvo- in tudi za drugorazredne) – iz iste vreče na Ministrstvu za kulturo.
Zdaj pa sta predsednik društva KGOSF Boris Šinigoj in direktorica javnega zavoda SF Marjetica Mahne zlorabila medije za reševanje svojih interesov, pri tem pa drastično poslabšala javno podobo zavoda v javnosti. Posledice bodo nedovmno vidne v kratkem.
Bo kdo podal kazensko ovadbo zoper Borisa Šinigoja, ki je neodgovorno in malomarno opravljal svojo funkcijo zakonitega zastopnika in s svojimi dejanji spravil društvo v nemogočo pozicijo, če ne kar v ukinitev. V prihodnje jim je tudi onemogočil normalno delovanje v javnosti ter jih tudi izločil iz možnosti na javnih razpisih Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana, kakor pri donatorjih in sponzorjih. Le kdo jim bo še zaupal? In to samo zato, da bi Šinogoj opral sebe in svoja neodgovorna dejanja!
Enaki vatli veljajo za direktorico SF Marjetico Mahne, ki je umetniško vodenje zavoda na priporočilo upokojenega direktorja izpred 20 let zaupala neprimerni osebi! In nestrokovno spremljala njegovo delo več kot leto in pol. S tem ravnanjem je kot edina odgovorna oseba v SF omogočila nastalo stanje. Če povzamemo njeno izjavo za javnost na RTV SLO, da “mora pomočnik direktorja za delo z orkestrom svoje delo opravljati kvalitetno, popolno in neoporečno,” – zakaj je torej Klemnu Hvali ves čas dovoljevala, da je svoje delo opravljal očitno nekvalitetno, nepopolno in oporečno?
Če bo na vse to končno odreagiralo tudi ministrstvo za kulturo, pa bo odvisno od tega, kolikšna je po vseh teh razkritjih aktualna politična teža vedno bolj kompromitiranega Šinigoja? Po športno bi se reklo, zdaj je žoga na njihovi strani – globoko v “levem” kotu. Si jo bodo upali brcniti nazaj v igrišče?
