V novi reviji Demokracija razkrivamo, kako so obljube o povišanju pokojnin nateg Karla Erjavca in vlade Marjana Šarca. Pišemo o stoti obletnici združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom in o protestu kmetov v Velikih Laščah, da slovensko podeželje ne bo postalo zverinjak. Dr. Jožef Rant st. píše o izvoru Slovencev. Objavljamo intervjuje z dr. Bernardom Nežmahom, Petrom Vriskom in mag. Rudijem Voukom.
Reciklirana vlada pod vodstvom Marjana Šarca se je ob nastopu ukradenega vladanja s koalicijskim sporazumom zavezala k ureditvi številnih področij za starejše in upokojence. Predsedniki strank, ki so se združili izključno v želji po vladanju in tega tudi prevzeli, čeprav jim volivci in volivke za to nismo dali mandata, so obljubljali veliko. Zavezali so se, da bodo stvari začele veljati s 1. januarjem 2019. Danes smo sredi avgusta 2019 in nič od tega se ni uresničilo.
Celoten članek preberite v reviji Demokracija!
V tokratni reviji Demokracija preberite še:
»Slovensko podeželje ne bo zverinjak!«
Več sto kmetov je minulo soboto na protestnem shodu v Velikih Laščah vlado in druge pristojne opozorilo, da jih je zaradi vse pogostejših napadov zveri na rejne živali »že zdavnaj minilo potrpljenje«. Do uresničitve njihovih zahtev, med njimi je tudi takojšen odstop okoljskega ministra Simona Zajca, so napovedali stopnjevanje pritiska z novimi protesti. Protest pod geslom Slovensko podeželje ne bo zverinjak je organiziral Sindikat kmetov Slovenije, k udeležbi pa je poleg kmetov pozval tudi druge podeželane, ki živijo v strahu pred zvermi.
Prekmurje že sto let del »zedinjene Slovenije«
Prekmurje se marsikateremu Slovencu zdi najbolj oddaljen del Slovenije. Morda zaradi pristnega panonskega narečja, morda tudi zaradi zgodovinskih okoliščin, saj je bil ta del slovenskega nacionalnega ozemlja del Ogrske – v nasprotju s »habsburško« Slovenijo. Pred sto leti pa je Prekmurje tudi po državni plati postalo del slovenskega ozemlja, res da tedaj še v okviru Kraljevine SHS. A bistveno je, da je (tudi pod vplivom mednarodnih okoliščin, kot je denimo trianonska pogodba med Madžarsko in silami antante) prišlo do državnopravne združitve Prekmurja z matično domovino.
Ministrstvo favorizira najmočnejše občine
Povprečnina je vsakoletna vroča tema med resornim ministrstvom in združenji občin. Olja na ogenj pa je letos prilila še nova formula, s katero občine nikakor niso zadovoljne, saj z njo največ pridobivajo ravno razvojno najmočnejše občine. V preteklih mesecih so občine skupaj z ministrstvom za javno upravo (MJU) v okviru delovne skupine pripravljale predloge sprememb, ki naj bi zmanjšale stroške občin. Delovna skupina je na zadnji junijski seji sicer potrdila predlog poročila o delu delovne skupine za pripravo predlogov sprememb zakonodaje.
Intervjuji: Bernard Nežmah, Peter Vrisk in Rudi Vouk
O slovenski medijski sceni in aktualno družbenopolitičnem dogajanju na Slovenskem in širše smo se pogovarjali s sociologom, publicistom in političnim analitikom dr. Bernardom Nežmahom, ki kot docent predava novinarske žanre, publicistiko in zgodovino novinarstva na Filozofski fakulteti v Ljubljani in na Fakultete za medije v Ljubljani. Pogovarjali smo se s tudi Petrom Vriskom, ki je dolgoletni predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije ter dober poznavalec slovenskega kmetijstva in slovenskega podeželja. O novi pobudi slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem – o Slovenskem konsenzu za ustavne pravice, na kratko SKUP, smo se pogovarjali z odvetnikom Rudijem Voukom.
Kdo smo Slovenci in od kdaj smo tu?
V letošnjem letu tednik »Družina« posveča posebno stran razčiščevanju in razpravljanju o odprtih vprašanjih v zgodovini Slovencev. Ta zamisel je vredna pohvale. Preveč je še belih lis v naši zgodovini, vse od pravkar preteklega časa pa do najzgodnejših začetkov slovenskega življa. V preteklosti, posebno zadnjih 100 let, so se v svetu pri preučevanju izvora evropskih narodov izrabljale tako zgodovinske vede kot tudi arheologija, jezikoslovje in genetika za opravičevanje nacionalnih, nacionalističnih politik, ideologij, osvajanja ozemelj in rasno zatiranje.
Turčija Evropi spet grozi z migrantsko poplavo
Turčija spet zagrozila Evropi. Velikanski migrantski val naj bi odnesel vse evropske vlade. Kdaj bo končno konec uklanjanja despotom tretjega sveta? Evropejcem se vse bolj gnusi mehkužna politična elita in uničevanje evropske civilizacije. Na vzhodu imamo zgodovinske izkušnje z vdori aziatov. Prejšnji teden je turška vlada spet enkrat malo zažugala Evropi, češ da lahko sesuje vse evropske vlade, če se ji le zahoče. Orodje za to uničenje naj bi bil migrantski val, konkretno množica migrantov, ki je ta čas v turških migrantskih centrih…
Vabljeni k branju aktualnih, zanimivih in analitičnih kolumn!
Vabljeni k nakupu Demokracije! Z njo boste vedeli več!