Piše: Mirko Macher
Golob je ptica, najpogosteje poimenovana tudi med priimki in kraji v Sloveniji.
Golobica je sinonim za lepo mlado deklico, golobček pa za zalega mladeniča.
Golobnjak je gojitveni prostor, ki ga gojitelji golobov uporabljajo namensko; v daljni preteklosti so bili golobi pismonoše. Tudi med vojno, ko je bila motena komunikacija med ljudmi, so uporabljali naravni informacijski kanal.
Golobišče je mestno bivališče množice teh mestnih ptic, ki se rade družijo v skupinah. Morda je zaradi tega golobišče zasuto z iztrebki, to pa pogosto leglo različnih bolezni.
Golob je tudi pogost priimek slovenskih avtohtonih prebivalcev. Bolj ko gremo proti jugovzhodu, bolj se priimek golob, ki izhaja iz vrste slovenskih živalskih oz ptičjih priimkov, med živalmi je pogostejši tudi Zajec, med pticami pa Kos.
Kot rečeno, priimek se preobraža iz priimka Golob, Golobič, Golobčič, Golobičič, čez mejo postane Golub, Golubović, Golubar, ipd.
Morda, zaradi higienske nesnažnosti, je golob lahko med ljudmi tudi dokaj nepriljubljena ptica, za mnoge druge pa razvedrilo v parkih, kjer jih mnogi krmijo, tudi prekomerno hranijo, kar vpliva na množičnost, posebej v velemestih. Za mnoge so golobi tudi vir hrane … Žal!
Med Slovenkami in Slovenci je mnogo uglednih ljudi s tem priimkom, npr: Berta Golob, slovenska pisateljica, dr. Robert Golob, predsednik slovenske vlade, Jakob Golob, fizioterapevt, Simon Golob umetnik glasbenik, Franc Golob, slikar, zgodovinarka Nataša Golob itd. itd.
Zaradi svojega usranega značaja, so nosilci golobovega priimka mnogokrat objekt ali predmet zasmehovanja, etiketiranja, nesramnega obrekovanja ipd., kar je dokaj nemoralno od ljudi, ki priimek prikrajajo neprimernim medsebojnim odnosom, celo zasmehu, …
Dr. Robert Golob, ki je prišel na visok državniški položaj, je še posebej pogosto primerna tarča za to vrstne nesramnosti.
Seveda ima pogostnost in vsestransko poimenovanje, po teh dokaj prijaznih pticah, pticah z oljčno vejico v kljunu, prinašalcih miru in sožitja, tudi svoje poslanstvo. V Sloveniji se bo to izkazalo prvič, vsekakor pa bo golob, ptica pridobila na ugledu, ali pa bo pridobivala še na političnem onesnaževanju naravoslovnega imena, kar si ne želim, zato tudi ta prispevek.
Med slovenskimi toponimi se pojavlja kraj Golob v premnogih predelih Slovenije, najbolj pogosto ob reki Muri, pa na Koroškem ob Dravi, tudi ob Savinji, Solčavi …, da ne govorim še o drugih krajevnih izpeljankah, kot npr. Golobar, Golobarski potok, vas Golobi, Golobica, Golobičevec, Golobične, in še tako naprej.
Skratka, z golobi se ni za igrati, imajo tisoč in enega zaveznika, so ponosni in medsebojno povezani, predvsem med ženskimi golobicami imajo ogromno zaveznic. Torej, predsednik že ve zakaj je tako samozavesten, in celo nekoliko vzvišen, saj si verjetno misli: Počakajte, boste že videli, koga ste izvolili …, iz koga se norčujete!
V tuje govornem področju se golobi imenujejo jeziku primerno, v nemščini Taube, npr. znana dr. medicine I. Taube, ali v italijanščini golobček postane dr. Colomba, francosko dr. Colombe itd. itd.
Toliko sem se potrudil in oglasil, da pojasnim in opozorim na primernost v medsebojnem odnosu.
Še o pogostosti poimenovanja slovenskih priimkov po narodnosti (Horvat, Kranjc, Turk), sledijo po kraju (Potočnik, Mlakar, Hribar), po poklicu (Kovač-ič, Kolar, Žagar). Najpogostejša so poimenovani po narodnosti, nato po kraju, po živalih poimenovani so na osmem mestu (Golob, Kos Zajc), med vsemi vrstami slovenskih priimkov.
