Piše: C. R.
Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (ZSVO) odločno nasprotuje ukinitvi samostojnega Muzeja slovenske osamosvojitve. Ministrico za kulturo Asto Vrečko tudi poziva k preklicu te odločitve oziroma vlado, da predloga ministrice ne sprejme. V nasprotnem primeru so v ZSVO napovedali “uporabo vseh demokratičnih sredstev” v podporo muzeju.
Predsednik ZSVO Alojz Peterle je na vprašanje, katera so sredstva, pojasnil, da združenje dobiva številne proteste proti ukinitvi samostojnega muzeja, zato “ne se čudit, če bo kašna demonstracija na to temo, da omenim samo eno od takih sredstev”. Zavzel se je tudi za sistemsko zagotovljene pogoje za delovanje omenjenega muzeja.
Član predsedstva ZSVO in bivši predsednik vlade, ki je marca lani sprejela odločitev o ustanovitvi omenjenega muzeja, Janez Janša je opozoril, da je bil omenjeni muzej ustanovljen z vladnimi akti, zato je “vlada tista, ki ima tukaj v rokah škarje in platno”. “Ni še prepozno, da se ta sramota ne zgodi. Torej tistim, ki boste o tem odločali, javni poziv, ne delajte tega, kar se bo slej kot prej izkazalo za strel v lastno koleno,” je pozval Janša.
Dodal je, da je slovenska država utemeljena na vrednotah slovenske osamosvojitve in sam ne pozna države, v kateri bi ukinjali muzej, ki obeležuje spomin na njen nastanek. Izrazil je upanje, da se Slovenija ne bo vpisala na ta seznam in pozval vladajoče, da predloga ministrice za kulturo ne sprejmejo.
Osamosvojitev, ki jo je plebiscitarno podprl slovenski narod decembra 1990, si po Peterletovih besedah zasluži v strukturi slovenskih muzejev dostojno mesto in samostojnost, delovanje muzeja pa ne more biti odvisno od volje vsake posamezne vlade.
Kot je še dodal, odločitev o ukinitvi samostojne muzejske enote sovpada z letom, v katerem praznujemo tridesetletnico mednarodnega priznanja, sam muzej kot kulturni projekt pa na silo potiska v območje ideološkega obravnavanja, kar bo po mnenju združenja dodatno polariziralo slovensko javnost. Naredil je tudi primerjavo s časom, “v katerem smo menjali državo in političnim režim z današnjim” in menil, da je bilo takrat več dialoga, kulture in spoštovanja drugega, “pa je šlo za velike zadeve, danes pa se vse skupaj pretaka v eno veliko zdraho”.
Predsednik SLS Marko Balažic je menil, da bi morali v Sloveniji imeti še več muzejev slovenske osamosvojitve, “praktično v vseh večjih slovenskih krajih”. Dodal je, da bi morali na vsakem koraku poudarjati vrednote slovenske osamosvojitve in jih prenašati “na mlajšo generacijo, na naše zanamce” in se spominjati dejanj vseh ljudi, ki so pri tem sodelovali. Po njegovem mnenju bi morali biti v tovrstnih muzejih predstavljeni prispevki vseh, od Ivana Omana do Milana Kučana, ki so takrat razumeli klic zgodovine in Slovenijo popeljali na pot samostojnosti, svobode in demokracije.
Predsednica sveta zavoda Muzeja slovenske osamosvojitve Alenka Puhar pa je opozorila, da doslej v nobenem od slovenskih muzejev ni bila opravljena inventura gradiva na temo slovenske osamosvojitve. “Vsi muzeji nekaj zbirajo, kaj zbira kateri in kaj vse je na to temo že zbral, tega registra enostavno ni”, se je odzvala na argument ministrstva, da se z obdobjem slovenske osamosvojitve ukvarja že več muzejskih in raziskovalnih ustanov.
