10 C
Ljubljana
petek, 19 aprila, 2024

Zunanji ministri zveze Nato ob 70. obletnici potrdili trdnost zavezništva

Zunanji ministri 29 držav članic zveze Nato in Severne Makedonije, ki naj bi še letos postala 30. članica, so na praznovanju 70. obletnice podpisa severnoatlantske pogodbe ocenili, da je zavezništvo danes najbolj trdno v vsej zgodovini. Praznovanja se udeležuje tudi zunanji minister Miro Cerar.

 

 

Kratka in jedrnata sklepna izjava ministrskega zasedanja ob 70. obletnici, ki se je začelo v sredo z govorom generalnega sekretarja zveze Nato Jensa Stoltenberga v ameriškem kongresu in nadaljevala sinoči ter danes v State Departmentu, omenja, da Nato jamči svobodo skoraj milijardi državljanom članic, varnost ozemlja in zaščito vrednot.

Ministri ponovno potrjujejo čez atlantsko vez med Evropo in Severno Ameriko, privrženost načelom ustanovne listine ZN in zavezam 5. člena severnoatlantske pogodbe, ki pravi, da je napad na enega napad na vse. Izjava izraža odločenost članic, da izboljšajo ravnotežje delitve stroškov in odgovornosti za skupno varnost in potrjuje zaobljube iz Walesa o povečanju obrambne porabe. “Dosežen je bil bistven napredek, ampak lahko in moramo storiti več,” piše v izjavi.

Izjava med drugim pravi, da je Nato obrambno zavezništvo, ki je pomagalo končati hladno vojno, prineslo stabilnost na Balkanu, vključevanje novih članic pa prinaša varnost milijonom Evropejcem več. Omenja se tudi, da je Nato po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 prvič v zgodovini obudil 5. člen v solidarnost z ZDA.

Izjava pravi, da se zaveznice soočajo z nepredvidljivim in izziva polnim varnostnim položajem, vključno z agresivnejšo Rusijo in vztrajno grožnjo terorizma v vseh oblikah. “Mednarodni red je pod izzivom, nestabilnosti izza naših meja prispevajo k neregularnim migracijam, soočamo se s kibernetskimi in hibridnimi grožnjami, hitro razvijajoča se tehnologija pa zahteva nove pristope,” pravi izjava in pribije, da se bodo zaveznice s temi izzivi soočale skupaj. Med drugim poudarja tudi nadaljevanje politike odprtih vrat za nove članice.

Ameriški predsednik Donald Trump, ki je med kampanjo leta 2016 ostro kritiziral Nato in ga opredelil za preživeto organizacijo, je kasneje sprejel stališče celotnega državnega aparata ZDA, da je Nato potreben in koristen tudi ZDA. Trump je potem začel pritiskati na članice, naj namenijo več za obrambo.

Podpredsednik ZDA Mike Pence in drugi državni uradniki izpostavljajo Rusijo kot glavno grožnjo, zaradi katere je Nato še naprej potreben, Trump je glede tega tiho. Osredotoča se le na povečanje porabe za obrambo in na kritike velikih držav, kot je Nemčija, da ne vlagajo dovolj.

Nemčijo je v sredo kritiziral tudi Pence, kakor tudi Turčijo, ki je pod udarom zaradi nakupa sistema protiraketne obrambe od Rusije. ZDA so zato Ankari ustavile dobavo novih lovskih letal F-35. Turčija vztraja, da gre za posel z Rusijo, ki bo šel naprej. Hkrati sicer poudarjajo, da to ne pomeni, da se z Rusijo strinjajo o vsem oziroma da več niso trdna zaveznica v Natu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine