Piše: Nova24tv.si
Nonie Darwish, egiptovsko-ameriška pisateljica in ustanoviteljica gibanja Arabs for Israel (Arabci za Izrael), je večkrat delila svojo perspektivo o izraelsko-palestinskem konfliktu, ki temelji na njenih osebnih izkušnjah in kritičnem pogledu na kulturo in ideologijo, v kateri je odraščala. Trdi, da je ideja “palestinskega naroda” bolj politično orodje, ki so ga arabski voditelji uporabljali za mobilizacijo proti Izraelu, kot pa pristna nacionalna identiteta.
Nonie Darwish je odraščala v Gazi v petdesetih letih prejšnjega stoletja, kjer pravi, da koncept miru ni bil nikoli omenjen. Namesto tega so bili otroci, vključno z njo, vzgojeni v duhu sovraštva in poveličevanja mučeništva. Trdi, da je bila indoktrinacija otrok z idejo “smrti kot mučenca” del vsakdanjega življenja, kar je po njenem mnenju vplivalo na trajno eskalacijo konflikta.
“V šoli smo se učili sovraštva, maščevanja in povračila; mir nikoli ni bil možnost, beseda “mir” ni bila nikoli omenjena niti v mošeji. Vsak dan smo recitirali pesmi, v katerih smo si želeli umreti kot mučeniki, in videla sem dekleta, ki so ob tem jokala,” je delila svojo zgodbo. “Naš vrednostni sistem je bil narejen na podlagi “mentalitete žrtve”, ali smo žrtve ali pa umremo kot mučenci,” je dejala. V nadaljevanju je pojasnila, da ženske niso hodile v mošeje, a so prek radia ali televizije poslušale pridige, kjer so ob petkovih molitvah pogosto preklinjali Jude, kristjane in nevernike, imenovane “sovražniki Alaha”. “Sovraštvo je bilo normalizirano, saj se mi ni zdelo nenavadno ali nesveto,” je pojasnila.
“22 arabskih držav je storilo vse, da bi Izraelu onemogočile obstoj, Arabske lige pa so zavračale integracijo Palestincev, jim odrekale državljanstvo, da bi problem ostal nerešen,” je dejala in dodala, da je kultura spodbujala žrtvovanje, da so matere javno izražale ponos, če so njihovi sinovi umrli za džihad, medtem ko so ženske, ki so si želele mir, veljale za manjvredne.
Darwish kritizira arabsko ligo in njene članice, ki po njenem mnenju niso zainteresirane za resnično rešitev konflikta, temveč ga izkoriščajo za ohranjanje moči in odvračanje pozornosti od notranjih problemov. Trdi, da arabski voditelji uporabljajo Izrael kot grešnega kozla, da bi prikrili lastne neuspehe pri zagotavljanju blaginje svojim ljudem. Arabske države, bogate z nafto, bi lahko izboljšale življenje v Gazi in na Zahodnem bregu, a to ni bil njihov cilj; namesto tega so želele ohraniti podobo žrtev.
Po selitvi v ZDA konec 70. let je obiskala sinagogo in cerkev, kjer je pričakovala podobno preklinjanje, kot ga je poznala iz mošej, a je tam našla molitve za mir in boljši svet. “V ameriški mošeji pa sem znova slišala za antisemitizem in pozive k islamizaciji Amerike, kar me je šokiralo. Uvidela sem, da arabski svet laže in obtožuje druge za dejanja, ki jih sam začne, kar temelji na globoko ukoreninjenem sovraštvu, ki ga spodbujajo verski voditelji in mediji,” je poudarila.
Ozadje Nonie Darwish
Nonie Darwish se je rodila leta 1948 v Kairu v Egiptu. Njen oče, polkovnik Mustafa Hafez, je bil poveljnik egiptovske vojaške obveščevalne službe v Gazi, ki je bila takrat pod egiptovskim nadzorom. Hafez je ustanovil fedajine, ki so med letoma 1951 in 1956 izvajali napade na Izrael, pri čemer je umrlo veliko izraelskih civilistov. Leta 1956, ko je bila Nonie stara šest let, je njenega očeta ubila poštna bomba v operaciji izraelskih obrambnih sil. Po njegovi smrti se je družina vrnila v Kairo, Nonie pa je kasneje, leta 1978, emigrirala v Združene države, kjer se je spreobrnila v krščanstvo in začela javno kritizirati islam ter zagovarjati pravice Izraela.
Darwish je avtorica štirih knjig, med drugim Now They Call Me Infidel (2006) in Cruel and Usual Punishment (2009), v katerih izraža svoje poglede na islam, šeriatsko pravo in bližnjevzhodni konflikt. Ustanovila je organizacijo Arabs for Israel, ki promovira spravo med Arabci in Izraelci, ter je direktorica Former Muslims United, ki podpira nekdanje muslimane.
