Piše: Damian Ahlin
V Buenosaireški mestni četrti Recoleta se skriva oaza tišine in miru. Eden izmed najpomembnejših verskih zakladov mesta: celice frančiškanskih bratov rekolektov, ki so se ohranile nedotaknjene od svoje ustanovitve davnega leta 1715.
Celice se nahajajo v baziliki Del Pilar in jih je mogoče obiskati. Te sestavljajo tako imenovani Museo de los Claustros -Muzej klavstrov- v katerem so razstavljeni predmeti vsakdanjega življenja in vrsta dragocenih verskih umetnosti.
Čeprav je muzej leta 1997 ustanovil profesor Héctor Schenone, večina ljudi ne ve, da obstaja.
Leta 1898, poleg glavne ladje bazilike, so zgradili tudi spalnice redovnikov. Celice spadajo k najstarejšem delu bazilike, ki je tudi ena prvih cerkva v Buenos Airesu in edina ohranjena v prvotnem baročnem slogu.
Arhitekturni kompleks frančiškanov v Recoleti vključuje baziliko, samostan -preoblikovan v kulturni center Recoleta- in pokopališče. Obiskovalci ob vhodu desno gredo po starem ozkem lesenem stopnišču, ta vodi do celic, ki so razdeljene v treh nadstropij. Tam so ohranjene umetnine od 14. do 19. stoletja: likovna dela raznih prepoznavnih umetnikov, rezbarije, srebrni izdelki, knjige, pohištvo in liturgična oblačila, uprizorjeni so tudi prostori kjer so redovniki vadili molk, kontemplacijo in delo.
Prvi štirje frančiškani so prišli iz Španije okoli leta 1710. Bili so steber frančiškanskega reda v Buenos Airesu. Živeli so v križnem hodniku, medtem ko so gradili svoj samostan. Iz celic so si zgradili dostop do prižnice in stopnišča, ki vodijo do zvonika.
Pomembnost teh celic, v katerih so spali je, da od nastanka niso bile prenovljene. V njej je mogoče opaziti izvirne konstrukcijske elemente: opeke, ki so jih bratje sami pekli; stopnišče z nizkimi stolpnicami; okna brez stekla, litoželezni tečaji in ključavnice ter tla, prekrita z opeko, tako kot so bile zgrajene stroge stavbe.
Frančiškanov dnevni red
Večkrat so molili podnevi in ponoči, skrbeli za vzdrževanje svojih stavb ter se posvečali študiju in poučevanju novincev in laikov. V tem samostanu je delovala ena prvih brezplačnih osnovnih šol v Buenos Airesu. Otroci so se učili brati in pisati, katekizma in slovnice.
Skozi okno v zgornjem nadstropju se lahko vidi pokopališče, ki je bil nekoč vrt. Tam so imeli sadno drevje za lastno uporabo, pa tudi za prodajo. Ko so končali gradnjo samostana in se vanj preselili, so celice uporabljali kot shrambo za vrtno orodje in prostor za shranjevanje pridelkov .
Več kot 100 let je tam živelo približno 40 bratov. Po zapisih iz tistega časa so imeli ob odhodu v lasti še 106 pomaranč, 102 hruški, 6 marelic, pol bloka dolg vinograd, jablanov sadovnjak in breskovnjak.
Njihova oblačila so bila podobna današnjemu frančiškanskemu: tunika s kapuco in vrvnim pasom, le da je bila namesto rjave barve siva, saj je bila v Buenos Airesu na voljo takšna tkanina. Spali so na preprogi na tleh po vzorcu ustanovitelja reda, svetega Frančiška Asiškega.
Predmeti na ogled v muzeju
Med umetninami izstopa likovna oljna podoba Device Marije z otrokom v naročju iz 14. stoletja iz Firenc v Italiji. Tudi rezbarija Device Marije iz 18. stoletja iz Andaluzije v Španiji. Zbirka predmetov starinskega srebra, knjige oz. zapisniki krstov, porok, pokopov; razni kipi, kot so na primer Brezmadežno spočetje iz 18. stoletja iz Španije in podoba Nuestra Señora del Carmen, najdena v vodi reke Paraná v bližini province Corrientes, so tudi na ogled.
Med predmeti, ki so neposredno povezani z vsakdanjim življenjem redovnikov, so originalni ključi in ključavnice, razna oblačila, ki so se uporabljala pri takratnih praznovanjih, knjiga gregorijanskih spevov iz 18. stoletja z lesenim ovitkom, z usnjem in bronom ter 249 pergamentnih strani z naslovom Antiphonarium de Sanctis.
Vir: www.lanacion.com.ar
