9 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

Zaradi te šale o Titu je šla mlada novinarka skozi grozote Golega otoka

O grozotah, ki jih je doživela na Golem otoku, se je v svoji knjigi razpisala Jenna Lebl. “Dekleta so se spremenila v starke, zobje so jim izpadali in zbolele so, ko so do njih prišle novice, da so se jim odpovedali lastni otroci in možje ter celo matere, ker so postale sovražnice ljudstva,” je med drugim popisala, kako nečloveški so bili pogoji, v katere so jih pahnili.

25. maja se je nekoč tradicionalno praznovala obletnica Dneva mladosti v spomin na predsednika Jugoslavije, množičnega morilca Josipa Broza Tita, tako v Kumrovcu kakor tudi v drugih državah, ki so nekoč tvorile nekdanjo državo. Vendar pa ima za številne ta dan grenak priokus. Med njimi je tudi novinarka Jenna (Jovanka) Lebl, ki je kot 22-letna novinarka končala v dvoletnem zaporu na Golem otoku.

Jenna (Jovanka) Lebl je Beograjčanka Židovskega porekla, po pisanju hrvaškega spletnega portala Večernji pa je preživela nacistično koncentracijsko taborišče in končala na Golem otoku, potem ko je o Titu pripovedovala šalo. Vendar pa je pozabila, da s Titom ni šale, sploh, ker so ga nekateri častili kot božanstvo. “Prijatelj ji je nekoč v šali povedal, kako je Jugoslavija zmagala na mednarodnem tekmovanju v cvetju, ker je vzgojila belo vijolico, težko 100 kilogramov,” je Dnevni Avaz zapisal leta 2013 v članku o Leblovi. Seveda so v tej šali takoj prepoznali verz iz pesmi, ki časti Tita “Tovariš Tito, bela vijolica, vsa tvoja mladina te slavi.” Leblova je nato šalo povedala v uredništvu. Že kaj kmalu sta po njo prišla dva udbaša, ki sta jo obtožila, da je govorila proti Titu in da ni prijavila sovražnika ljudstva, od katerega je slišala sporno šalo.

Odpeljali so jo v zapor v UDB Glavnjača, od tam v taborišče Ramski rit, nato v Zabelo, Grgur in na koncu na Goli otok. V vseh petih zaporih, kjer je bila od aprila 1949 do avgusta 1951, so jo prosili, naj spremeni stališče in priznal krivdo. Za konec pa so jo izgnali celo iz Društva novinarjev.

Kakšne grozote je preživljala, si je upala objaviti šele takrat, ko je Jugoslavija razpadla. Napisala je knjigo Violet White (Bela vijolica). Knjiga je v Izraelu, kamor se je Leblova kasneje preselila, postala uspešnica. Do takrat tudi številni niso vedeli, da so bile na Golem otoku tudi ženske. “Le žejni znajo ceniti vodo. Bile smo obkrožene z morjem, a žejni do norosti. Spoznale smo, kako zapleteno je izvleči skalo iz naravnega okolja,” je med drugim zapisala, pa tudi: “Dekleta so se spremenila v starke, zobje so jim izpadali in zbolele so, ko so do njih prišle novice, da so se jim odpovedali lastni otroci in možje ter celo matere, ker so postale sovražnice ljudstva.” Umrla je v Izraelu.

Barbara Majdič/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine