Piše: Vančo K. Tegov
Rusko ministrstvo za finance je priznalo, da proračuna za leto 2026 ne bo uravnotežilo brez zvišanja davkov, ker so “javne finančne rezerve izčrpane”. Strokovnjaki pravijo, da res “ni dobrih novic v močvirju”, toda koliko časa lahko Kremelj še financira vojno? Mnenja so deljena.
Rusko ministrstvo za finance je sporočilo, da proračuna ne bodo mogli sestaviti brez zvišanja davkov in pristojbin, ker so “rezerve izčrpane”. Zato se bodo zvišale DDV, pristojbine za recikliranje, okoljske in druge pristojbine. V državi s slabim »spancem« vse, kar bi se moralo dvigniti, pade, in vse, kar bi se moralo znižati, se dvigne. Vsaj ko gre za finance in gospodarstvo.
Lokalni proračuni opozarjajo na primanjkljaje in dolgove, Sklad za nacionalno blaginjo je skoraj izčrpan, namesto tega pa Centralna banka Rusije stopnjuje svoj načrt tajnega tiskanja rubljev, ki jih ne le odlaga na trg, ampak jih predaja državnim bankam v zameno za državne obveznice. In to postaja vse bolj pogosto.
“Prašiček” že kaže dno
Poglejmo si ruske gospodarske novice iz predzadnjih dni, 24. in 25. novembra. V ponedeljek je namestnik finančnega ministra Vladimir Količev poročal (in mediji so to poročali v torek), da so se izdatki agresorske države v zadnjih šestih letih povečali in dosegli 19,7 odstotka BDP, medtem ko so prihodki, nasprotno, padli in trenutno znašajo 17,1 odstotka BDP. Obstaja vrzel.
Posledično se ti dve “krivulji” potreb in zmogljivosti ruskega proračuna vse bolj sekata, kar vpliva na celotno gospodarstvo. Navsezadnje se ob izčrpanih rezervah preusmerja k “občinam” – davkom. Davčna služba hkrati zaostruje inšpekcijske preglede.
In 56 regij poroča o lokalnih proračunskih primanjkljajih in naraščajočih dolgovih (ki bi jih moral kriti zvezni proračun, katerega “rezerve so izčrpane”). Zato bi lahko na primer Belgorodska regija je že zmanjšala svoje “izdatke za nacionalno obrambo” za 12-krat, na 70 milijonov rubljev. Regionalna plačila v okviru najemniških pogodb se zmanjšujejo, medtem ko se neplačila povečujejo.
Tudi dolgovi podjetij hitro naraščajo – samo Ruske železnice že dolgujejo 4 bilijone rubljev. Podjetje naj bi med drugim rešili z zvišanjem tarif, subvencijami in pretvorbo dela dolga v vrednostne papirje. To se dogaja v času »naložbenega premora«, ko podjetja dvigujejo sredstva (predvsem v ZAE – več kot bilijon rubljev na leto), namesto da bi jih vlagala v proizvodnjo. To vključuje tudi vojaško-industrijski kompleks, ki je rast že ustavil.
Tudi navadni Rusi dvigujejo sredstva s svojih računov, vendar iz drugega razloga: zaradi blokad mobilnega interneta terminali in bankomati pogosto ne delujejo, zaradi česar »navadno prebivalstvo« prehaja nazaj na gotovino. Želijo si vse tako kot v ZSSR – tako, kot jim je všeč.
V Rusiji prodaja pametnih telefonov, prenosnikov in drugih pripomočkov v primerjavi z lanskim letom upada za 9 odstotkov, saj imajo Rusi vse manj prostega denarja. Načrtovan je tudi “tehnološki davek”, ki bo vodil do višjih cen.
Tudi ruski proizvajalci avtomobilov in trgovci “sprožajo alarm”, ker Rusi nočejo kupovati Lad – prodaja je padla za 40 odstotkov. Tudi prisilna preusmeritev taksi služb na te avtomobile ni prinesla rezultatov – namesto da bi kupovali Lade, so taksisti preprosto nehali kupovati avtomobile, Rusija pa je doživela “taksi krizo”.
Poleg tega pada prodaja vseh avtomobilov, ne le ruskih – vključno s tistimi iz Kitajske. Ker imajo ljudje vse manj denarja. Bencinske črpalke prejemajo proračunske subvencije za ohranjanje nizkih cen, a tudi za to ni denarja. Avtomobili so spet luksuz, ne prevozno sredstvo.
Hkrati je bilo objavljeno, da so kitajski dobavitelji med letoma 2021 in 2024 za ruske kupce zvišali cene blaga z dvojno rabo za 87 odstotkov, da jih še dodatno izčrpajo. Za vse ostale pa le za 9 odstotkov. Rusija s se spreminja v surovinskega dobavitelja Kitajcem in Kitajski, pa še to ne morejo izvesti, seveda zaradi slabih železniški povezav proti Aziji. Vse je bilo prej usmerjeno proti Evropi.
Zato Kremelj predlaga ali predpostavlja, da se jim bo izšlo, če sami Kitajci zgradijo železnico v Tuvi po shemi “infrastruktura za vire”, pri čemer ponujajo menjalno pogodbo za redke zemeljske kovine. Kitajci o tem še razmišljajo, vendar sodelujejo na meji z Mongolijo – in kdor nadzoruje infrastrukturo, nadzoruje regijo. In ko je bila CER (Kitajska vzhodna železnica) v Koreji in na Kitajskem simbol prevlade Ruskega imperija nad Kitajsko ..sedaj pa bo obratno.. Ruski vpliv se bo začel krčiti, zoževati.
Čeprav dolg seznam, to še zdaleč ni od končni seznam slabih novic iz zadnjih dveh dni. In ta “slaba serija” novic v Rusiji traja že nekaj časa. Dejstvo, da je Gazprom že začel prodajati svoje petrokemične obrate, pove veliko – Gazprom Neftekhim Salavat v Baškortostanu kupuje Roskhim, ki je v lasti Putinovega bližnjega prijatelja Arkadija Rotenberga. Sredi sankcij ZDA in EU se pričakuje tudi prodaja tujih sredstev zasebnega Lukoila in državnega Rosnefta.
Zdi se torej, da bosta ta jesen in zima prelomnica za Rusijo v smislu njenih financ
Kako hudo je?
Vse te novice resno zamajajo temelje finančne vzdržnosti, je pa vseeno prezgodaj za “pokop” ruskega gospodarstva, vendar posledic krize ni več mogoče skriti. Katalizator za te krizne dogodke so bile nove sankcije, svetovne gospodarske razmere in napadi na Ukrajino.
Bloomberg je poročal o padcu cene nafte URALS na 36,6 dolarja za sod. Vendar pa skupni popust na rusko nafto ostaja pri 19 dolarjih v primerjavi s svetovno ceno nafte Brent je v času objave okoli 62 dolarjev, v času pisanja, kar pomeni povprečno ceno okoli 40 dolarjev. Rusija je prisiljena sprejeti takšne popuste. Drug pomemben parameter so stroški. V Rusiji se raven stroškov šteje za sod, z davki pa jim to ne omogoča zaslužka. Edina možnost je, da se prodaja nafte ne obdavči.
“Medtem ko so prej proračunski prihodki, ki niso povezani z nafto in plinom, rasli (čeprav jih je bilo treba še vedno diskontirati zaradi inflacije), so začeli padati za” prvič oktobra – minus 4 %. Če k temu prištejemo še realno stopnjo inflacije, bo to znižanje bistveno bolj opazno,« nadaljuje. Rusi sami govorijo o dveh glavnih težavah: da je ključna obrestna mera previsoka. German Gref, vodja Sberbank, pravi, da za normalno delovanje njihovega gospodarstva obrestna mera ne sme biti višja od 12 odstotkov, vendar imajo 16,5 odstotka.
Kljub »pumpanju« tečaja njihove nacionalne valute z intervencijami in jačanjem rublja v razmerju z dolarjem, to ne pripomore kaj dosti.
Vendar ima Rusija »neprijetne alternative« – predvsem davke in pristojbine
Rusi se že šalijo o obdavčitvi zraka. Šalo na stran, razpravljajo o okoljski pristojbini, ki je v bistvu davek na zrak. Pristojbina za recikliranje se bo znatno povečala. Življenje državljanov bo postalo vse težje. Protesti so se že začeli posebej proti pristojbini za recikliranje. Državi morajo plačati za njeno recikliranje. Recikliranje se bo začelo bog ve kdaj denar bodo plačali takoj. Še ena socialistična lopovščina, ali kraja z uradnim pečatom.
Med drugim strokovnjaki ugotavljajo, da se »skoraj vsak teden« kakšno veliko podjetje odloči za prehod na skrajšani delovni teden ali odpuščanje delavcev. Vse se je začelo z avtomobilskimi proizvajalci, ki so prešli na štiridnevni delovni teden, nato pa je tu še največji proizvajalec kmetijske mehanizacije, ki je prešel na tridnevni delovni teden.
Glede na sankcije je Rusija prisiljena iskati kupce med državami globalnega juga – predvsem na Kitajskem. Ta odvisnost vodi v monopsonijo. Monopol je, ko eno podjetje nadzoruje trg. Monopsonija je, ko obstaja samo en kupec, ki določa ceno izdelka. Ko želi Rusija nekaj prodati Kitajski, niso Rusi tisti, ki določajo cene.
Kremljska “dolžniška piramida”
Zdi se, da se je Kremelj politično odločil, da za nobeno ceno ne bo popolnoma uničil Sklada nacionalne blaginje. Navsezadnje že zdaj, ko še ni izčrpan, vse bolj zbirajo sredstva prek OFZ (obveznic zveznega posojila) in pogodb o odkupu (REPO), pri čemer prodajajo obveznice državnim bankam za sveže natisnjen denar.
Na primer, 25. novembra je bilo objavljeno, da je Centralna banka Ruske federacije samo v prejšnjem tednu prek REPO prodala 2,85 bilijona rubljev po stopnji 16,5 %. Prav tako so za sredo, 26. novembra, napovedali dražbo OFZ za skoraj 1,3 bilijona rubljev (stopnja bo objavljena po dražbi). REPO so orodje za banke, medtem ko so OFZ nominalno odprti za vsakogar, v resnici pa jih uporabljajo tudi banke. Natančneje, predvsem državne banke.
»Da, imajo shemo z zveznimi obveznicami. Preprosto povedano, deluje takole. Vlada izda dolžniške vrednostne papirje in določi donos običajno 14–15 odstotkov. Plačevanje teh obresti poleg dolga se imenuje ‘servisiranje dolga’. Naslednje leto bodo stroški servisiranja dolga višji. Če bodo obresti nižje ali jih ne boste plačali, teh obveznic od vas nihče ne bo kupil. In obrestna mera je določena prav zato, ker mora biti višja od dejanske inflacije.«
Uradno Centralna banka Ruske federacije navaja inflacijo pri osmih odstotkih, medtem ko je njihov cilj stabilnih 4 %. Vendar je njihova dejanska številka bistveno višja od osmih odstotkov. Nekateri ruski komentatorji govorijo o inflaciji posebej za prehranske izdelke »v razponu od 28 do 32 odstotkov«. Ampak ali to ne spominja na ‘dolžniško piramido’, ki je obstajala v Ruski federaciji pred letom 1997?
Prej ali slej jim bo zmanjkalo denarja. Denar bodo vzeli prebivalstvu in jim dali obveznice. In prišel bo trenutek, ko bodo ljudje prinesli te obveznice, vlada pa bo rekla: ‘Žal nam je, ni denarja.’ In ponudila bo nove obveznice. In nihče ne bo tako neumen, da bi jih vzel. Zaradi obveznic.
Kako dolgo bo Rusija imela moč, da zdrži?
In kako dolgo bo Rusija imela sredstva za nadaljevanje vojne?
Ivan Uss, glavni svetovalec v Centru za zunanjepolitične študije pri Nacionalnem inštitutu za strateške študije (NISI), ugotavlja, da je glede na dinamično naravo razmer težko napovedovati. Ta sredstva bodo slej ko prej skopnela.
Najbolj zanimivo se bo zgodilo 1. januarja 2026, ko bodo začele veljati nove sankcije – Evropa bo postopoma ustavila nakupe utekočinjenega zemeljskega plina, leta 2027 pa bo plinovodni plin tok “odpovedal” ob 2. uri zjutraj.
Kako naj potem ocenimo stanje v ruskem proračunu in gospodarstvu kot celoti, glede na njeno sposobnost vodenja vojne na ozemlju napadene Ukrajine?
Rusija vstopa v obdobje nizke gospodarske rasti z visokim tveganjem recesije. Vendar to ne pomeni, da je zapadla v globoko depresijo z znatnim upadom BDP. Dejansko je bila rast njenega BDP več kot 4 %, kar je posledica umetnega spodbujanja naložb in potrošniškega povpraševanja. Vojna v polnem obsegu se že končuje. Vendar se ne bo nenadoma končala.
“Kremelj še ni ‘vključil’ niti vseh nujnih ukrepov, kot je inflacijski davek za prerazporeditev virov v korist vojaško-industrijskega kompleksa ali nacionalizacija vlog državljanov. Še vedno obstaja možnost nacionalizacije nekaterih podjetij, zlasti naftnih družb. Še vedno imajo dovolj sredstev za boj za naslednji dve do tri leta,« meni tamkajšnji strokovnjak in nadaljuje s svojimi pesimističnimi napovedmi. »V Rusiji bi to resnično ustvarilo napetosti v družbi.« Toda za Kremelj Rusi niso državljani, temveč zgolj »topovska hrana«.
Kremelj meni, da bo konec vojne zanje najtežja stvar. Zato se bodo Rusi »prilagajali« Američanom in konec vojne povezali z odpravo sankcij. Navsezadnje je prehod gospodarstva na “vojne temelje” lažji kot vrnitev vsega na “civilne temelje”, ko bodo zaprti celi sektorji gospodarstva. Takrat bo v Rusiji na velika vrata vstopila prava in resnična recesija. Ter sočasno težka in boleča klofuta Rusiji in celotnemu njenemu gospodarstvu in prebivalstvu..
Vendar za Ruse res ni dobrih novic. In takšne neugodne napovedi za Rusijo tako s strani “skeptikov” kot “optimistov” poudarjajo, da zmagovalec te vojne ne bo tisti, ki bo zasegel največ ozemlja, ampak tisti, ki bo zdržal dlje.“
