Piše: Vančo K. Tegov
Reakcija ob vdoru ruskih dronov je bila pravočasna in prava, vprašanje je le, če je dovolj prepričljiva. Kar se same diplomacije tiče, je šla korak naprej. Večina evropskih držav je izrazila zaskrbljenost in preko svojih diplomatov izročilo demarše.
“Demarša je protest in je veliko višja oblika kot izročitev protestne note. To je ena najmočnejših oblik diplomatskega protesta. Nad demaršo je zahteva po odpoklicu diplomatov. To je očitno usklajeno stališče evropskih držav. Več kot 20 držav je izročilo note ali demarše. Med 11. in 15. septembrom so bili odpoklicani vsi veleposlaniki. To je usklajeno na ravni Nata in EU.”
Več kot očitno je bilo povečanje števila napadov na skrajne zahodne dele Ukrajine, kar pomeni, da ni možnosti, da bi takšni incidenti postali pogostejši. S pomočjo demarše kot oblike diplomatskega pritiska(odpoklic diplomatov pošiljateljic demarš) se doseže to da se to s strani države, ki se ji izročajo ali odpošljejo demarše vzame resno ali zelo resno vsebino, na katero se nanaša demarša.
Brezpilotniki “primerni” za poceni provokacije
Vojna v Ukrajini je v ospredje postavila bojevanje z brezpilotnimi letalniki. Rusi so s temi brezpilotnimi letalniki preiskusili zračno obrambo Nata in Poljske.
Žal pa res tudi to, da evropske obrambne sile zaostajajo pri prestrezanju brezpilotnih letalnikov in jih morajo dohiteti. Imamo poceni izdelane drone, nekateri so narejeni iz improviziranih materialov, a na Poljskem smo videli najsodobnejša bojna letala, ki izstreljujejo rakete za štiri milijone evrov, sestrelijo dron za 300–400 evrov. Še več, Rusi so nekatere od teh dronov poslali brez vsega, le za golo provokacijo.
Poljska to krizo stopnjuje do maksimuma, aktivira 4. člen, ki daje državi, ki se počuti napadeno, pravico, da skliče vse članice Nata na posvetovanja, da bi ukrepale. 5. člen pravi, da mora vsaka članica Nata po lastni presoji braniti napadeno. Vsaka država se odloči, kako bo nudila pomoč.
Obsežna vaja v Belorusiji med ruskimi in beloruskimi vojaškimi silami kaže, da ima Rusija še vedno vojaške zmogljivosti za nadaljevanje vojne v Ukrajini v polnem obsegu.
Ukrajina in Združene države se pogovarjata o prekinitvi ognja, medtem ko je ruska strategija začetek pogajanj, vendar brez prekinitve sovražnosti. Za Ruse je “nevarna” kakršnakoli ustavitev vojaških aktivnosti. To pomeni destrukcija in razpad sistema pri že tako demoraliziranih enot in sestav, ki jih imajo na zasedenih ukrajinskih ozemljih.
Trump pričakuje odločne ukrepe Evrope
Rusija nima želje po odprtju nove fronte. Poljska je najbolj militarizirana država v Natu in povečuje svojo vojsko na 300.000 vojakov. Prevladuje mnenje, da sta le Trump in ZDA sposobna ustaviti Rusijo. Dosedanjih 18 paketov sankcij ni imelo zadostnega učinka na Rusijo. Evropa daje “prednost” ukrepom ki se jih zlahka v večjem delu da zaobiti. Trumpovo sporočilo je: “Mi, ZDA, to zmoremo, vendar želimo, da se sankcijam pridružijo tudi države članice Nata.” Z očitno in konkretno grožnjo Rusijo odvrne tudi od morebitne in nore ideje o napadu na baltske države. Ni prav dosti časa za ugotavljanja trdnosti danih evropskih besed o konkretnih akcijah, ki bodo in bi morale prinesti mir v vojni, ki jo je Rusija začela pred dvema letoma in pol. Besednih “jajc” je bilo več kot dovolj. Konkretnih bolj malo. Čas odločitve in odločnosti je pravšnji le sedaj.
