Piše: Spletni časopis
V medijih in na spletnih omrežjih odmeva srečanje predsednika Ukrajine Volodimirja Zelenskega s slovenskim premierom Robertom Golobom, na katerem mu je Zelenski predstavil svoj načrt, kako končati vojno z Rusijo.
Zadnje dni nekoliko odmeva tudi raziskava javnega mnenja, ki jo v Rusiji izvaja neodvisna skupina (kar je tam težko), ki kaže, da bi naj bila večina Rusov naklonjena umiku iz Ukrajine, ne da bi Putin dosegel cilje, ki jih ima s posebno vojaško operacijo, kot sam imenuje svoj poskus okupacije sosednje države. V primerjavi z meritvami v preteklosti bi se naj delež prebivalstva, ki je za umik in konec vojne, močno povečal, kar je verjetno posledica ukrajinske zasedbe obsežnih ozemelj Rusije v Kursku, od koder Putin že dva meseca Ukrajincev ni sposoben pregnati in s tem ubraniti svojega lastnega ozemlja. To podira Putino propagando, kako je vredno žrtvovati velikansko število Rusov in tudi denarja in tehničnih sredstev za to, da bi okupirali in pokradli še nekaj manjših dodatnih delov sosednje države.
Kot poroča ukrajinski Kyiv Independent po meritvi, ki sta jih izvedla ExtremeScan in Chronicles septembra 2024, 49 odstotkov Rusov podpira takojšen umik vojakov iz Ukrajine in mirovna pogajanja s Kijevom, kar je krepko več kot v treh prejšnjih anketah, ki so potekale od februarja 2023. Na vprašanje o ukrajinskem vdoru v Kursk pa so anketiranci odgovorili, da je bolj pomembno izriniti ukrajinske enote z ruskega ozemlja kot pa zasesti več ozemlja v vzhodni Ukrajini.
Bolj uradne ankete v Rusiji sicer kažejo veliko podporo Putinu in njegovi politiki. Tudi vojaški v Ukrajini.
Zelenski je z Golobom govoril tudi o naši kandidatki za komisarko Marti Kos, ki bo, če jo potrdi evropski parlament, prevzel področje širitve, ki je pomembno, ker je EU napovedala širitev z Ukrajino.
Naša politika ob širitvi veliko govori, da je za nas pomembna zaradi Balkana, a tam posebne spremembe evropske politike niso napovedane. Na Balkanu je problematična Srbija, ki lahko za Rusijo sproži konflikte na Kosovu, kakršne sta na Bližnjem Vzhodu Hamas in Hezbolah, ki sta satelita zaveznika Putina Irana.
Iz premierovega kabineta so o pogovorih z Zelenskim sporočili:
“Predsednik vlade dr. Golob je včeraj pozno popoldne kot predsedujoči vodil zasedanje Varnostnega sveta OZN na visoki ravni o razmerah v Ukrajini.
Zasedanje je potekalo na izjemno visoki ravni, ob generalnem sekretarju Organizacije združenih narodov Antonio Guterres, so se ga udeležili ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ameriški državni sekretar Antony Blinken in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Josep Borrell. To je bila prva od treh razprav na visoki ravni, ki jih bo Slovenija kot predsedujoča Varnostnemu svetu OZN vodila v tem tednu.
Predsednik vlade dr. Robert Golob je kot predsedujoči Varnostnemu svetu v svojem nagovoru izpostavil, da evropske države enotno obsojajo rusko agresijo, ki krši vsa načela mednarodnega prava in Ustanovno listino Združenih narodov.
»V teh težkih razmerah, ko število žrtev med ukrajinskimi civilisti narašča, se sesuva kritična civilna infrastruktura in se bojišča še naprej širijo, Ukrajina mednarodne skupnosti ni pustila na cedilu,« je povedal in dodal, da je Ukrajina kljub svojim težavam lani pomagala Sloveniji po uničujočih poplavah. »Ukrajina je tudi v najtemnejših trenutkih te agresije ostala aktivna članica OZN, ki je solidarna z drugimi državami,« je izpostavil.
»Za Slovenijo je zadeva jasna: s to vojno je na kocki veliko. Če bo v tej vojni zmagala Rusija, bo zmagalo tudi teptanje mednarodnega humanitarnega prava in grobe kršitve Ustanovne listine OZN,« je povedal premier dr. Golob. »To ni svet, katerega del si želi biti Slovenija. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da to ne postane nova normalnost, ter ohranili celovitost Ustanovne listine in mednarodnega prava. Ne le v Ukrajini, temveč tudi v Palestini in na širšem Bližnjem vzhodu,« je zaključil premier.
Pred zasedanjem se je premier dr. Golob na dvostranskem srečanju sestal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim. Pogovarjala sta se o evropski perspektivi Ukrajine, s posebnim poudarkom na portfelju širitve, ki je predviden za kandidatko za evropsko komisarko Marto Kos. Oba voditelja sta izrazila tudi obojestransko zadovoljstvo in upanje na plodno sodelovanje, saj je ta pomembna odgovornost zaupana Sloveniji”
V Rusiji so še bolj kot pri nas raziskave javnega mnenja predvsem propaganda. Odzivi na presenetljive rezultate ene od meritev javnega mnenja, ki jim v Rusiji še bolj kot pri nas ne smemo verjeti, so med drugim takšni:
