6.8 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

[Video] Spopadi med Armenijo in Azerbajdžanom v Gorskem Karabahu privedli do vojnega stanja! Mednarodna skupnost zaskrbljena!

Eden najstarejših konfliktov na svetu – ozemeljski spor med Armenijo in Azerbajdžanom – se je ponovno razvnel v najhujše spopade v zadnjih letih. Poročajo, da je bilo v nedeljo v bitki za Gorski Karabah, v kateri sta se spopadli dve nekdanji sovjetski republiki, ubitih najmanj 23 ljudi. Obe strani sta že razglasili vojno stanje. Na dogajanje se je odzval slovenski predsednik vlade Janez Janša in izrazil globoko zaskrbljenost zaradi vojaških spopadov. Poudaril je, da je nujno potrebna ustavitev sovražnosti, deeskalacija napetosti in nadaljevanje pogajanj.

Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je v nedeljo zatrdil, da je prepričan, da si bo država povrnila nadzor nad regijo. Območje Gorskega Karabaha je sicer mednarodno priznano kot del Azerbajdžana, a je pod nadzorom etničnih Armencev, saj le ti predstavljajo večinsko prebivalstvo. Ko je nazadnje spor med stranema izbruhnil na začetku 90-ih let, je v bojih življenje izgubilo več deset tisoč ljudi.

Gre za najresnejši konflikt v zadnjih letih
Nedeljski boji z uporabo težkega orožja vzdolž nadzorne črte predstavljajo najresnejše stopnjevanje konflikta v zadnjih letih. Po navedbah armenskega obrambnega ministrstva se je napad na civilna naselja v Gorskem Karabahu, vključno z regionalno prestolnico Stepanakert, pričel v nedeljo zjutraj. Separatistične oblasti v Gorskem Karabahu so sporočile, da je bilo ubitih 18 ljudi – 16 njihovih vojakov, žensk in otrok, 100 ljudi pa je bilo ranjenih. Azerbajdžan trdi, da je bilo zaradi armenskega obstreljevanja ubitih pet članov iste družine.

Armenska vlada je kmalu po podobni napovedi oblasti v Gorskem Karabahu razglasila vojno stanje in popolno vojaško mobilizacijo. Razglasitev vojnega stanja predstavlja izredni ukrep, ko vojska prevzame oblast in funkcije civilne vlade. “Pripravite se na obrambo naše svete domovine,” je dejal armenski premier Nikol Pašinjan, potem ko je Azerbajdžan obtožil na račun “načrtovane agresije”. Opozoril je, da je regija na robu “obsežne vojne” in pozval mednarodno skupnost, da naj se združi in prepreči nadaljnjo destabilizacijo.

Azerbajdžan zanika izgube, ki naj bi jih utrpeli po navedbah Armencev
Armenija je sporočila, da je med nedeljskimi spopadi sestrelila dva helikopterja in tri zračna plovila brez posadke ter uničila tri tanke. Azerbajdžansko obrambno ministrstvo je potrdilo sestrelitev le enega helikopterja in ob tem poudarilo, da je posadka na krovu preživela. Poročajo, da je bilo uničenih 12 armenskih protiletalskih obrambnih sistemov. Zanikali pa so, da bi utrpeli še kakršnekoli druge izgube, ki jih je navedla armenska stran. Predsednik Alijev je zatrdil, da je v odgovor na napade armenske vojske odredil obsežno protiofenzivno operacijo. “Prepričan sem, da bo naša uspešna protiofenzivna operacija končala okupacijo, krivico in 30 let dolgo okupacijo,” je poudaril. Po začetnih zanikanjih armenske vojske je nepriznani predsednik Gorskega Karabaha Arayik Harutyunyan potrdil, da so bile nekatere pozicije izgubljene.

Nedeljski boji z uporabo težkega orožja vzdolž nadzorne črte predstavljajo najresnejše stopnjevanje konflikta v zadnjih letih. V tem dolgo trajajočem konfliktu je običajno, da obe strani obtožujeta druga drugo za sprožitev orožja, kar ne pomeni le vojaške akcije, temveč tudi informacijsko vojno. Težko je namreč neodvisno preveriti uradne podatke. Armenske oblasti so zanikale trditev Azerbajdžana, da je “osvobodil” ozemlje, ki ga nadzirajo Armenci. Podobno je Baku zavrnil trditve Armenije, da je azerbajdžanskim silam povzročila velike izgube. Poleg tega so azerbajdžanske oblasti v državi omejile uporabo interneta, zlasti dostop do družbenih medijev. Izrazita podpora Turčije bi lahko pomenila veliko spodbudo za Azerbajdžan. Že avgusta je namreč azerbajdžanski obrambni minister dejal, da bo s pomočjo turške vojske Azerbajdžan izpolnil svojo “sveto dolžnost” – z drugimi besedami, si povrnil izgubljena ozemlja.

Gre za tri desetletja trajajoč konflikt

Konflikt na Kavkazu je nerešen že več kot tri desetletja, zato ne čudi, da se redno odvijajo številni spopadi. V julijskih spopadih je umrlo najmanj 16 ljudi, kar je tedaj povzročilo največje demonstracije v azerbajdžanski prestolnici Baku v zadnjih letih. Protestniki so pozivali k ponovnem zavzetju regije, poroča britanski BBC. Vsak porast nasilja bi lahko vznemiril trge, saj območje Južnega Kavkaza predstavlja koridor za cevovode, ki nafto in zemeljski plin iz Kaspijskega morja vodijo na svetovne trge.

Mednarodna skupnost zaskrbljena
Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je obljubil podporo Azerbajdžanu in pozval svet, da naj državi stopi ob stran v “bitki proti invaziji in krutosti”. Azerbajdžanci predstavljajo pretežno turško ljudstvo, s katerim ima Turčija tesne vezi. Rusija, ki jo tradicionalno vidijo kot zaveznico Armenije, je pozvala k takojšnjemu premirju in pogovorom za stabilizacijo razmer.

Generalni sekretar OZN Antonio Guterres je v odzivu na dogajanje dejal, da je zelo zaskrbljen, obe strani je pozval, da naj prenehata s spopadi. Francija, ki ima veliko armensko skupnost, je pozvala k takojšnjemu premirju in dialogu. Iran, ki meji na Azerbajdžan in Armenijo, je ponudil pomoč pri mirovnih pogovorih. Ameriški predsednik Donald Trumpa pa je poudaril, da ZDA upajo, da se bo nasilje ustavilo.

Video https://twitter.com/i/status/1310218488330551298

Video https://twitter.com/i/status/1310481380179140608

Nina Žoher/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine