13.4 C
Ljubljana
petek, 29 marca, 2024

V prvem krogu predsedniških volitev na Hrvaškem se očitno obeta negotov izid

Hrvaški volivci bodo na predsedniških volitvah to nedeljo lahko izbirali med enajstimi kandidati. Pričakovati je tesno tekmo za drugi krog med aktualno predsednico Kolindo Grabar-Kitarović, nekdanjim hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem ter podjetnikom in pevcem Miroslavom Škorom.

 

 

Dosedanja predvolilna kampanja ni pokazala, da bi imeli vodilni trije kandidati konkretne programe, vizije in ideje, ki bi bile skladne s pooblastili hrvaškega predsednika. V ospredju so večinoma zgodovinske in ideološke teme, ki jih kandidati pogosto postavljajo na osebno raven.

Predsedniške volitve so pokazale taktike, ki bolj ustrezajo parlamentarnim in strankarskim volitvam v HDZ kot kampanji pred predsedniškimi volitvami, je za STA ocenil politični analitik Ivica Relković, ki je nekoč vodil komunikacijske strategije opozicijske stranke Most neodvisnih list.

Relković meni, da so predsedniške volitve za nekatere kandidate zgolj priprava na parlamentarne, ki bodo predvidoma prihodnjo jesen. Ob tem je izpostavil Škora in njegovo izjavo, da bo po zmagi na predsedniških volitvah zahteval odstop vlade na čelu s premierjem Andrejem Plenkovićem. Analitik meni, da se bo neformalna kampanja za parlamentarne volitve začela že po drugem krogu predsedniških volitev, ki je predviden za 5. januar 2020.

Kljub temu, da je bil poslanec HDZ in hrvaški diplomat na Madžarskem, Škoro ni del hrvaškega političnega establišmenta, tako kot Grabar-Kitarovićeva ali Milanović. Škorov predlog ustavnih sprememb, ki bi na Hrvaškem delno vzpostavile polpredsedniški sistem, ne ustreza niti HDZ niti SDP, izpostavlja Relković.

Škoro se poskuša predstaviti kot tisti, ki prinaša spremembe. Predvolilno taktiko je zgradil na nasprotovanju sedanjemu vodstvu HDZ in njegovim politikam. To počne z desničarskih pozicij, je za STA povedal politični komentator spletnega portala telegram.hr Jasmin Klarić. Meni, da Škoro računa na nezadovoljne volivce, ki so večinoma tarča populističnih politikov, pa tudi na glasove tistih desnih volivcev, ki se ne strinjajo z načinom, kako Plenković vodi HDZ.

Predsednica države poskuša dobiti priložnost za drugi mandat na podlagi politike kontinuitete in izvirnega HDZ, na katerega se s svojimi nekoliko drugačnimi razlagami izvirnosti vladajoče stranke sklicuje tudi Škoro. Oba lovita v istem volilnem bazenu, poudarja Klarić.

Kot dodaja, tudi Milanović kot kandidat največje opozicijske stranke SDP svojo predvolilno taktiko gradi na kritiki desnosredinske vlade, ki podpira Grabar-Kitarovićevo.

Decembrske javnomnenjske raziskave kažejo, da po prvem krogu predsedniških volitev ne bo znano, kdo bo prihodnjih pet let na čelu sosednje države. Grabar-Kitarovićeva vodi pred Milanovićem in Škorom, a je razlika med njimi v razponu manj kot pet odstotkov.

Trojico podpira nekaj več kot tri četrtine vseh anketirancev, medtem ko vsi ostali kandidati skupaj lahko računajo na manj kot petino vseh glasov. Neodločenih je sedem odstotkov vprašanih.

Klarić in Relković v nedeljo ne pričakujeta nobenih presenečenj. Verjameta, da se bosta v drugem krogu čez dva tedna pomerila dva izmed treh vodilnih kandidatov iz raziskav.

Možne so vse tri kombinacije, je dejal Klarić. Lahko se zgodi, da bo Grabar-Kitarovićeva volitve izgubila že 22. decembra ter bosta v drugem krogu Škoro in Milanović. Razlike so zelo majhne. Morda bodo odločilni glasovi iz diaspore, ki jih hrvaške javnomnenjske raziskave ne zajamejo. Vse je odprto, je dejal.

Za Milanovića se zdi, da ima enostavno nalogo, ker je desno volilno telo razdeljeno med Grabar-Kitarovićevo in Škorom. A je njun volilni bazen veliko večji in lahko se zgodi, da bosta v primeru približno enakomerne razdeljenosti glasov desnice oba imela večjo podporo kot Milanović, navaja Relković.

Dodaja, da se sedem od osmih preostalih kandidatov bolj nagiba k volivcem od sredine proti levici in če bodo nekateri od njih dobili le po nekaj odstotkov več, kot kažejo raziskave, bo Milanović lahko obtičal v prvem krogu.

V letošnji predsedniški kampanji kandidati niso izpostavljali zunanjepolitičnih vprašanj, ki predstavljajo pomembnejši del pooblastil hrvaškega predsednika.

Klarić in Relković ne pričakujeta, da bo v sklepnem delu predvolilne kampanje v ospredje prišla kakšna zunanjepolitična tema, kot so odnosi s Slovenijo. Izpostavljata, da so v primeru Slovenije vsi na isti strani, ko gre za izstop Hrvaške iz arbitražnega postopka in željo po vnovičnih dvostranskih pogovorih s Slovenijo o meji. Razprava o odnosih s Slovenijo ne bi nobenemu kandidatu prinesla dodatnih točk, sta ocenila.

Kampanjo so zaznamovala tudi medsebojna besedna podtikanja in prerekanja kandidatov in tudi številne protislovne in nepovezane izjave Grabar-Kitarovićeve v njenih nenavadnih predvolilnih nastopih. Med odmevnejšimi je bila tista s shoda v Osijeku, ko je dejala, da ima “dogovore z državami”, da bodo Hrvati delali preko spleta in dobili 8000 evrov mesečne plače.

V nedeljo bodo volišča odprta do 19. ure. Televizije bodo takrat objavile izide vzporednih volitev, že kmalu naj bi sledili tudi prvi neuradni izidi hrvaške volilne komisije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine