Piše: C. R.
Spremembi zakona o vladi, ki po predlogu SDS število ministrstev z 19 krči na 14 ter ohranja enega ministra brez resorja, se obeta podpora. Na izredni seji DZ so ji jo poleg poslancev SDS napovedali tudi v NSi, SLS, Fokus in Resnici. Demokrati stališča niso predstavili, v Svobodi in SD predlogu ne bodo nasprotovali, v Levici in Vesni pa bodo proti.
Poslanec SDS Andrej Kosi je v dopolnilni obrazložitvi predlagatelja poudaril, da bi sprejem predloga dobro vplival na učinkovitost in racionalizacijo dela državne uprave. Poleg tega bi zmanjšanje ministrstev znižalo stroške.
Poudaril je, da so pred Slovenijo številni izzivi, med drugim na področju gospodarstva in financ, varnosti in demografije, zato potrebuje država učinkovito in operativno vlado. Tudi zaradi prevelikega števila resorjev vlada, ki opravlja tekoče posle, po Kosijevih besedah ni bila učinkovita.
Poslanec SDS Aleš Hojs je v predstavitvi stališč poslanske skupine poudaril, da pomeni manj resorjev manj administracije, stroškov in več denarja za to, kar ljudje resnično potrebujejo. Predlog tako ni stvar levega in desnega, “ampak ponudba zdrave pameti” ter korak k bolj odgovorni in pregledni izvršilni oblasti, meni.
Hojs je poudaril, da ne ukinjajo vsebin, ampak odpravljajo neučinkovitost. Tudi če SDS “ne bi sestavila vlade, naš predlog kaže, da želimo, da kdorkoli v tej državi vlada, to počne racionalno in učinkovito”. Zavzel se je za vlado, ki “deluje, in ne vlado, ki se usklajuje”.
Vodja poslanske skupine NSi, SLS in Fokus Janez Cigler Kralj je pojasnil, da bodo predlog spremembe zakona podprli, ker sledi načelu “manj je več”. Po njegovih besedah predlagano število ministrstev predstavlja potreben odziv na geopolitične razmere tako v svetu, Evropi in Sloveniji.
Kot ideološko zaslepljenost je označil kritike, da naglasitev področja demografije posega v pravice žensk. Ne gre za poseganje v pravice, ampak za “reakcijo in akcijo, da najdemo poti, kako rešiti demografske izzive”. Glede združevanja področja dela in gospodarstva pa je navedel, da to ni nič novega v Evropi in da bodo tako lahko ukrepali hitro, učinkovito in celovito.
Poslanka Resnice Katja Kokot je napovedala, da bodo predlog podprli, saj je nujen za bolj jasno organizirano vlado. “Država mora delati hitreje, bolj jasno in z manj birokracije,” je poudarila. Kokot tudi pričakuje, da bo predlogu sledila resna sistemizacija delovnih mest zaradi dolgoročnega prihranka. “Prav tam se bo pokazalo, ali želimo državo res optimizirati,” je dejala.
V Svobodi sestavi vlade po napovedih vodje njihove poslanske skupine Boruta Sajovica ne bodo nasprotovali, saj da ima vsakdo pravico oblikovati vlado, kakršno želi. Izpostavil pa je odgovornost predlagateljev, ali bodo “bodo stvari na področju gospodarstva, dela, znanosti, raziskav in šolstva ali pa zadeve, ki se tičejo notranjih zadev ali javne uprave, med seboj res živele in delovale učinkovito, kot si ta država zasluži,” je dejal Sajovic.
Ob tem je spomnil, da je bilo “najbolj racionalno imeti 15 + 3 ministrstva”, ko se je leta 2004 ustanavljala prva vlada predsednika SDS Janeza Janše. “Ko govorimo o racionalnosti, ni število ministrstev tisto, ki bo odločilo, odločilno bo, kaj bomo delali,” je poudaril.
Poslanka SD Meira Hot, ki je napovedala, da predlogu ne bodo nasprotovali, je dejala, da mora imeti vsaka vlada proste roke, da si organizira svoje delo. Že razrez resorjev pa kaže prednostne naloge mandata.
Opozorila je na združevanje resorja za gospodarstvo in resorja za delo. Vprašala se je, ali bo minister sposoben zagotoviti resnično nepristranski socialni dialog ali pa bo ta zaradi same strukture oslabljen. Nenehno bo moral namreč iskati ravnotežje med interesi, ki so po svoji naravi konfliktni.
V poslanski skupini Levice in Vesne pa bodo predlogu spremembe po napovedih namestnice vodje poslanske skupine Aste Vrečko nasprotovali. Med drugim so kritični do prestavitve področja dela h gospodarstvu, kar “nobeni vladi do sedaj ni padlo na pamet”, je dejala Vrečko. Meni, da je to “predlog za rušenje socialnega modela”.
Prav tako so po besedah Vrečko kritični do ukinitve ministrstva za solidarno prihodnost. Vrečko je izpostavila še, da imajo pred sabo spremembo zakona o vladi, “ki jo je prvič v zgodovini Slovenije predlagala poslanska skupina, ki pravi sama zase, da vlade sploh ne sestavlja”.
Med poslanci in predsednikom DZ Zoranom Stevanovićem se je nato vnela razprava o parlamentarni praksi. Stevanović je pred razpravo o dopolnilu, ki sta ga vložili Levica in Vesna, opozoril, naj razpravljajo o členu, h kateremu je bilo vloženo dopolnilo, pri tem pa se je skliceval na 134. člen poslovnika DZ. V Levici in Vesni so sicer predlagali, da začne zakon veljati 15. dan po objavi v uradnem listu, in ne naslednji dan.
Poslanka Svobode Lena Grgurevič je nato Stevanoviću očitala pristransko vodenje sej, on pa jo je prekinil, saj poslanka ni razpravlja o dopolnilu.
Oglasili sta se poslanki Tamara Kozlovič iz Svobode in Meira Hot iz SD, ki sta Stevanovića spomnili, da so v prejšnjem sklicu DZ pri prvem dopolnilu dovolili širšo razpravo, nato pa jo omejili na posamezne člene. Hot je Stevanoviću predlagala, naj skliče delovni posvet, da jih pouči o novih praksah DZ.
Stevanović pa ji je odvrnil, da se je treba držati poslovnika DZ. Pri tem je dodal, da mu je žal, da “nekdo po mandatu ali več potrebuje mentorstvo glede poslovnika”. Kot je povedal, lahko Hot potrka na vrata in ponudil ji bo mentorstvo. To je pri nekaterih vzbudilo ogorčenje, češ da se predsednik DZ vede pokroviteljsko.
