V Novi Kaledoniji, francoskem čezmorskem ozemlju vzhodno od Avstralije, bo v nedeljo potekal referendum o neodvisnosti, na katerem se glede na ankete obeta zmaga podpornikov obstanka v Franciji.
Proti neodvisnosti naj bi glasovalo med 63 in 75 odstotkov volivcev, po poročanju tujih tiskovnih agencij kažejo javnomnenjske ankete. Volilno pravico ima sicer okoli 175.000 od približno 270.000 prebivalcev. Volišča bodo odprta od 8. do 18. ure po krajevnem času (danes od 22. ure do nedelje do 8. ure po srednjeevropskem). Rezultati bodo predvidoma znani v nedeljo do 12.30 po srednjeevropskem času.
V primeru zavrnitve neodvisnosti se številni bojijo, da bi se znova okrepile stare napetosti med avtohtonimi prebivalci Kanaki in belskim prebivalstvom, ki je naselilo otočje. Francija je v Novi Kaledoniji, kjer v ponedeljek pričakujejo tudi francoskega premierja Edouarda Philippa, zato okrepila varnost.
Med najglasnejšimi zagovorniki neodvisnosti so ravno Kanaki, ki pa predstavljajo manj kot polovico volilnega telesa. Poleg tega vsi ne podpirajo neodvisnosti. Podporniki odcepitve menijo, da ima Nova Kaledonija že številna pooblastila, tako da osamosvojitev “ne bi predstavljala skoka v neznano”.
Nasprotniki neodvisnosti pa ravno v tem vidijo razlog za odločitev proti. Opozarjajo tudi, da območje vsako leto od Pariza prejme 1,3 milijarde evrov. Tega po osamosvojitvi ne bi bilo več, kar bi lahko ogrozilo tamkajšnje gospodarstvo.
Nova Kaledonija ima svoj kongres, ki voli izvršno oblast s pristojnostmi na področjih policije, lokalne uprave in določenega dela izobraževanja. Francoske oblasti imajo medtem še vedno nadzor nad zunanjo in obrambno politiko ter visokim šolstvom. Čezmorsko ozemlje ima sicer po dva poslanca v spodnjem in zgornjem domu francoskega parlamenta.
Pariz je otočje koloniziral leta 1853, sprva pa so ga uporabljali kot otok za kaznjence. Konec 80. let prejšnjega stoletja so tam izbruhnili spopadi med Kanaki in francoskimi žandarji, ki so jih lokalni prebivalci vzeli za talce. V operaciji za rešitev skupine zajetih žandarjev je takrat umrlo 19 lokalnih prebivalcev in dva francoska vojaka.
Leta 1998 sta Francija in njeno čezmorsko ozemlje dosegla dogovor o postopni dekolonizaciji, v katerem so se dogovorili za izvedbo referenduma o neodvisnosti med letoma 2014 in 2018. Sklenili so še, da bodo lahko do leta 2022 izvedli še dva referenduma, če bo v nedeljo večina glasovala proti odcepitvi.
Če bo večina glasovala za neodvisnost, bo Nova Kaledonija, ki je od Francije oddaljena 17.000 kilometrov, po Džibutiju in Vanuatuju prvo francosko ozemlje, ki se bo odcepilo. Džibuti se je odcepil leta 1977, Vanuatu pa leta 1980.
