Piše: Ivan Šokić
Februarja 2022 so zakonodajalci v Čilu sprejeli zakon, s katerim je prepovedana diskriminacija proti mutantom.
“Zakon št. 21.422 prepoveduje diskriminacijo na delu na podlagi mutacij ali sprememb genetskega materiala, in posledično ‘prepoveduje zahtevo kakršnegakoli potrdila ali testa, ki bi potrdil, da delavec v svojem človeškem genomu nima takšnih sprememb ali mutacij,” piše v dokumentu, ki ga je nedavno obravnavala zakonodajna veja v Čilu. Južna Amerika, bolj natančno Čile in Argentina veljata za novi divji zahod globalne tehnokratske korpokracije, zakon pa bi lahko nakazoval kaj nas čaka v prihodnosti.
Ni sicer jasno ali gre za poskus normalizacije oziroma legalizacije genetsko modificiranih “himer” oziroma poskus preprečevanja delodajalcem, da bi zaposlitev pogojevali na podlagi genetske strukture posameznika. Takšna ideja ima dolgo brado. Širši javnosti je najbolj znana po distopičnem trilerju iz leta 1997 imenovanem Gattaca. Premisa filma v katerem igranta Ethan Hawke in Jude Law je, da je tehnologija genetskega inženiringa v bližnji prihodnosti napredovala do točke, kjer je mogoče na podlagi genetskega zapisa posameznika oceniti njegov potencial. V svetu kot so si ga zamislili ustvarjalci, je vseprisotna diskriminacija proti naravno spočetim ljudem, ki jih obravnavajo kot manjvredne.
Za “himere” znanost označuje ljudi, ki imajo več kot ene set DNK v enem telesu. Pojav je redek, a je lahko naraven. V svetu je trenutno dokumentiranih okoli 100 takih primerov. Takšna himera lahko nastane ob združitvi dveh neidentičnih dvojčkov v maternici v zgodnjem razvoju. Drugi način je s presaditvijo kostnega mozga za zdravljenje levkemije ali podobnih bolezni. Ker se v kostnem mzgu nahajajo matične celice bo pacient po presaditvi imel v sebi poleg svojih tudi krvne celice, ki so genetsko identične celicam darovalca kostnega mozga. V zadnjih letih pa se znanstveniki igrajo tudi himerami, ki so križanci med človekom in živaljo. V laboratorijih po svetu so človeka križali z mišmi, ovcami, prašiči in opicami. Pretežno gre za poskuse iskanja novih načinov kako priti do nadomestnih organov za ljudi.
Jezik rabljen v zakonu naj bi spominjal na zakonodajo sprejeto leta 2021 v Argentini, kjer so uvedli izraz “človeške osebe”. S tem naj bi bila ustvarjena podlaga za nadaljnje pravno razlikovanje med “človeškimi osebami” in “transčloveškimi osebami”. Celoten zakon sprejet v Čilu, sicer v angleščini je dostopen na spletni povezavi TUKAJ.
