23.8 C
Ljubljana
torek, 11 maja, 2021

V Bruslju menda zaskrbljeni zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev – le koga imajo v mislih?

Evropska komisija v poročilu o vladavini prava v Sloveniji med drugim izpostavlja zaskrbljenost zaradi pomanjkanja človeških in finančnih virov za vrsto neodvisnih teles, kot sta Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ter Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), ter zaradi spletnega nadlegovanja novinarjev.

 

Prvo letno poročilo o vladavini prava v vseh članicah EU, ki naj bi bilo po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen preventivno orodje za zgodnje prepoznavanje izzivov in iskanje rešitev, se osredotoča na štiri stebre: pravosodni sistem, nacionalni okvir za boj proti korupciji, pluralizem medijev ter sistem zavor in ravnovesij.

V sporočilu komisije, objavljenem poleg poglavij za posamezne države, je Slovenija izpostavljena skupaj z Bolgarijo, Grčijo, Luksemburgom in Romunijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi učinkovitosti nacionalnega regulatorja za medijski trg v luči razpoložljivih virov ter skupaj z Bolgarijo, Hrvaško, Madžarsko in Španijo v povezavi z zaskrbljenostjo zaradi raznih groženj novinarjem.

Komisija je konec avgusta članicam poslala osnutek poročila, poglavje za Slovenijo je štelo 16 strani, in prosila za komentarje, s katerimi je želela zagotoviti točnost vseh dejstev. Slovenska vlada je z zamudo posredovala vsebinske in kritične komentarje, ki so v Sloveniji sprožili veliko prahu. Komisija teh komentarjev očitno ni upoštevala, saj je povzetek poročila v današnjih dokumentih enak kot v osnutku.

Pri pregledu pravosodnega sistema komisija ugotavlja okrepljeno učinkovitost državnega tožilstva, a dodaja, da ostajajo izzivi pri zagotavljanju učinkovitega pregona gospodarskega in finančnega kriminala. Čeprav se sodni zaostanki zmanjšujejo in ne pomenijo sistemske težave, je trajanje sodnih postopkov pri obravnavi primerov v povezavi s pranjem denarja še vedno izziv, še navaja.

Pri analizi nacionalnega protikorupcijskega okvira komisija v poročilu izpostavlja, da omejeni človeški in finančni viri Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) vzbujajo zaskrbljenost. Izpostavlja tudi zaskrbljenost zaradi vrzeli med zakonodajo in prakso, še zlasti v povezavi z izvajanjem zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ključne slovenske protikorupcijske zakonodaje.

Pri pregledu medijskega pluralizma komisija ugotavlja, da Agencija za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) deluje z majhnimi sredstvi glede na svoje pristojnosti, kar vpliva na njeno učinkovitost. Poleg pomanjkanja človeških virov učinkovitost agencije omejuje tudi pomanjkanje varoval pred političnim vmešavanjem, piše v poročilu.

Komisija navaja tudi, da trenutni sistem prijavljanja medijskega lastništva sicer zagotavlja javno dostopnost nekaterih informacij in delno transparentnost glede lastništva, a ne zagotavlja informacij o končnih lastnikih.

V Bruslju ob tem še izpostavljajo, da pomanjkanje specifičnih pravil za preprečevanje navzkrižja interesov v medijskem sektorju, na primer med političnimi strankami in lastniki medijev, v praksi negativno vpliva na medijski pluralizem v Sloveniji na nacionalni in regionalni ravni.

Glede položaja novinarjev v Sloveniji komisija ugotavlja, da so fizični napadi nanje sicer redki, a izpostavlja spletno nadlegovanje in grožnje. “Poleg pravdnih postopkov z zastraševalnim učinkom je razlog za zaskrbljenost tudi spletno nadlegovanje novinarjev in grožnje novinarjem, pri čemer manjka odziv kazenskega pravosodja,” piše v poglavju o Sloveniji.

V pregledu sistema zavor in ravnovesij pa komisija izpostavi, da je čas za posvetovanja pogosto kratek in da se ne upošteva vselej stališč neodvisnih teles ter da se postopki pred ustavnim sodiščem daljšajo, kar lahko vpliva na učinkovitost njegovega delovanja.

Zadnje novice

Sorodne vsebine